Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk danes obiskal Teološko fakulteto
LJUBLJANA (torek, 7. december 2010, RV) – Predsednik Republike Slovenije Danilo
Türk je danes skupaj z rektorjem Univerze v Ljubljani Radovanom Stanislavom Pejovnikom
v okviru tedna univerze obiskal Teološko fakulteto v Ljubljani. Med obiskom je imel
tudi predavanje na temo ''Država in verske skupnosti'', med katerim je izpostavil
zgodovinski pomen teološke fakultete in krščanske misli in etike, ki sta pomembni
prvini vsega razvoja človeštva in slovenskega naroda ter izrazil hvaležnost za vse,
kar je ta ustanova »v več kakor stoletju svojega obstoja dala ljudstvu in narodu,
za katerega in sredi katerega je bila postavljena«. Po njegovih besedah Teološka
fakulteta ni samo hiša katoliškega znanstvenega zavoda, ampak je tudi obča slovenska
hiša duhovnih ved in proučevanja starožitnosti. Fakulteto je označil za univerzitetno
osnovo slovenskega jezika in poudaril vlogo krščanstva za vzgojo, izobraževanje in
za ustanavljanje šol, pri čemer je izpostavil vlogo bl. Antona Martina Slomška: »V
zgodovinskem pogledu na razvoj našega naroda ne smemo spregledati katoliškega škofa
Slomška in drugih za njim, ki so dali Slovencem pomembne šole, tako tudi prvo slovensko
gimnazijo v Ljubljani na pobudo in ob delovanju škofa Jegliča. Brez vsega tega razvoja
ne bi moglo priti do ustanovitve prve slovenske univerze v polnem pomenu te besede
in razumljivo je, da si tudi prve slovenske univerze brez teološke fakultete ni mogoče
predstavljati.« Predsednik države je spomnil tudi na kricive
storjene Teološki fakulteti pod oblastjo ideologije, »ki se je morala v prid in
zadoščenje vseh umakniti z zgodovinskega prizorišča in odstopiti mesto državnemu redu,
ki temelji na načelu vladavine prava, na pravnosti države, na demokratičnem formiranju
vsakokratne oblasti in na temeljnih načelih, ki so zagotovilo družbenega obstanka
in blaginje v našem času: načelu socialnosti in načelu človekovih pravic.«
Povedal je, da je stvar države, »da preišče krivdo na svoji strani, jo obsodi,
in da popravi krivice, kolikor tega še ni storila, a je še mogoče storiti. Enako pa
je stvar katoliške Cerkve in drugih verskih in drugih skupnosti, da preiščejo krivdo
na svoji strani, jo obsodijo in popravijo krivice, kolikor je to še mogoče, a še ni
bilo opravljeno.« Türk je v predavanju izpostavil tudi ločenost
Cerkve in države, ki pa nikakor ne pomeni izločenosti. Po njegovih besedah ločenost
ne sme biti ločenost v nasprotovanju ali celo sovraštvu, kakor je bilo v času komunističnega
režima. Pojasnil je, da gre za ločenost, ki v svoji razumni in odgovorni uresničitvi
ustvarja osnovo za nepristransko in pošteno delovanje, to pa vključuje tudi medsebojni
obzir, spoštovanje in dialog.
Predsednik republike je tudi poudaril, da se
kandidata za nobeno javno službo ne sme komentirati in zavračati, kakor tudi ne potrjevati
in vsiljevati z njegovim osebnim mišljenjem, verovanjem ali neverovanjem. »Danes
smo priča paradoksu, da so verske skupnosti, predvsem pa med Slovenci najbolj razširjena,
katoliška cerkev, občasno izpostavljene posmehovanju, obtoževanju in napačnemu prikazovanju,
za hip se zdi, da verjetno bolj kot je to bilo v času komunizma. To je senčna stran
svobode javnega obveščanja, ki ne prizanaša nikomur, tako tudi ne cerkvi in prav tako
ne predsedniku države in nikomur drugemu. Komunizem je sicer preprečeval take ekscese,
a za ceno svobode izražanja, ki je danes, tako upam in mislim, nihče ni pripravljen
še enkrat plačevati, tudi katoliška cerkev ne,« je povedal Türk.
Dekan
Teološke fakultete Stanko Gerjolj je v pozdravnem nagovoru nakazal negotovo prihodnost,
s katero se večina študentk in študentov teološke fakultete sooča po končanem študiju.
»To sicer velja tudi za študente mnogih drugih fakultet in študijskih smeri,«
je povedal Gergolj in dodal, da pa »je največkrat zaradi formalističnih ovir in
negativnega javnega mnenja njihov položaj težji«. Pri tem je omenil, da diplomanti
Teološke fakultete niso pripuščeni k opravljanju strokovnega izpita iz socialnega
varstva. Povedal je tudi, da bi si »želeli nekaj več senzibilnosti tudi
za razsežnosti, ki so nekoliko drugačne od ''pragmatičnega funkcioniranja od danes
do jutri''«. Audio