Sveti oče vernike vabi, naj adventni čas živijo v novem duhu in v globokem pričakovanju, ki ga lahko napolni le prihod Boga

VATIKAN (ponedeljek, 6. december 2010, RV) – Sveti oče vernike vabi, naj adventni čas živijo v novem duhu in v globokem pričakovanju, ki ga lahko napolni le prihod Boga. Pričakovanje Boga, ki prihaja, je tudi razsežnost, ki je močno prisotna v nedavno izdani knjigi Luč sveta – papež, Cerkev in znamenja časa nemškega novinarja Petra Seewalda. Papež vabi h gradnji lepšega sveta, toda, kot pravi, je pri tem naša težava ta, da vpričo mnogih dreves ne vidimo več celotnega gozda ali z drugimi besedami: zaradi vsega našega znanja ne zmoremo več najti modrosti, ne uspe nam videti tistega, kar je bistveno. Sveti oče ob tem opozarja, da je danes pridiganje o večnem življenju pogostokrat zasenčeno s samovoljno pozornostjo do vsakodnevnih zadev, toda po njegovih besedah je namesto tega treba razširiti ta pogled, da bi lahko videli tudi poslednje reči, ki so za ljudi današnjega časa trd kruh ali nekaj neresničnega. Za današnji čas potrebujemo konkretne odgovore, pravi sveti oče, nepolovične odgovore, ki človeku omogočajo uvideti, da sega onstran tega materialnega življenja ter da obstaja večnost. Benedikt XVI. zato vernike vabi, naj se pripravijo na Gospodov prihod in naj se pustijo oblikovati njegovemu usmiljenju, ki je zdravilo za neusmiljenost današnjega sveta. V tem pogledu je poslanstvo Cerkve po papeževih besedah človeka odrešiti ljubezni do njega samega. Benedikt XVI. namreč pojasnjuje, da Cerkev z ničemer ne pritiska na ljudi in jim ne vsiljuje nikakršnega moralnega sistema. »Nismo moralisti, toda začenši pri temelju vere smo prinašalci etičnega sporočila, ki ljudem daje smer,« poudarja sveti oče in dodaja, da je bistvenega pomena to, da Cerkev ljudem podarja Njega, Jezusa Kristusa, in sicer tako, da odpira vrata, ki vodijo k Bogu, ter da ljudem ponuja tisto, kar najbolj pričakujejo in kar najbolj potrebujejo, tudi če se tega ne zavedajo. Benedikt XVI. ob tem opozarja na močno prisotnost potrošništva v današnjih družbah, ki jih žeja po neskončnem in ki se slepijo, da se lahko odžejajo z materialnimi stvarmi. »V resnici pa obstaja potreba po neki novi in globlji moralni zavesti, po konkretni pripravljenosti odpovedovanja, po zmernosti ter po prenovljeni disciplini življenja, katere značilnost je ljubezen do bližnjega, ki je zmožna tudi odpovedi samemu sebi,« še poudarja papež.


Audio: