Duhovne misli papeža Benedikta XVI.
za 2. adventno nedeljo

»Danes, na drugo adventno nedeljo nam liturgija predstavlja strogo podobo Predhodnika, ki ga evangelist Matej takole predstavi: ''Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: 'Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!' (Mt 3,1-2).'' Njegovo poslanstvo je bilo pripraviti in izravnati pot pred Mesijem, tako da je pozival Izraelsko ljudstvo k obžalovanju lastnih grehov in popravi vseh krivic. S trdimi besedami je Janez Krstnik naznanjal skorajšnjo sobdbo: »Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj (Mt 3,10).« Svaril je predvsem pred hinavščino tistih, ki so se čutili varne (gotove) iz preprostega dejstva, ker pripadajo izvoljenemu ljudstvu: pred Bogom – je govoril – se nihče ne more hvaliti z naslovi, temveč mora ''obroditi sad, vreden spreobrnjenja'' (Mt 3,8).

Medtem ko se nadaljuje pot adventa in se pripravljamo na obhajanje Kristusovega rojstva, odmeva v naših skupnostih klic Janeza Krstnika k spreobrnjenju. Je nujen klic, da odpremo srce in sprejmemo Božjega Sina, ki prihaja med nas, da razodene Božjo sodbo. Oče – piše evangelist Janez – ne sodi nikogar, ampak je izročil Sinu oblast sodbe, ker je Sin človekov (prim. Jn 5,22.27). Danes, sedaj se odloča o naši bodoči usodi, z konkretnim obnašanjem v tem življenju odločamo o naši večni usodi. Ob zatonu naših dni na zemlji, v trenutku smrti, bomo ovrednoteni na podlagi naše podobnosti z Otrokom, ki se bo rodil v ubogi votlini v Betlehemu, saj je On merilo, ki ga je dal Bog človeštvu. Nebeški Oče, ki je z rojstvom svojega Edinorojenega Sina razodel svojo usmiljeno ljubezen, nas vabi naj hodimo za Njim tako, da naredimo iz našega bivanja dar ljubezni, kakor je to On storil. In sadovi ljubezni so tisti “vredni sadovi spreobrnjenja”, o katerih govori sveti Janez Krstnik, ko se z ostrimi besedami obrača na farizeje in saduceje, ki so pomešani med ljudstvom prišli krstit« (Angelus 9. december, 2007).

Papež Benedikt XVI. je med bedenjem 18. septembra letos v Hyde Parku nakazal ob primeru spreobrnitve blaženega Johna Henrya, kakšni so bili vredni sadovi njegovega spreobrnjenja.

»Dovolite mi, da na začetku spomnim, da je Newman, kakor je on sam pripovedoval, preživel pot svojega življenja v luči močne izkušnje spreobrnjenja, ki se je zgodilo, ko je bil še mladenič. Imel je namreč neposredno izkušnjo resnice Božje Besede, objektivne resničnosti krščanskega razodetja posredovanega po Cerkvi. Ta izkušnja istočasno verska in intelektualna, je navdihnila njegovo poklicanost, da je postal služabnik Evangelija, navdihnila je tudi njegovo razločevanje ob verodostojnem viru nauka v Božji Cerkvi in njegovo zagnanost po prenovi cerkvenega življenja v zvestobi apostolskega izročila. Ob koncu svojega življenja je Newman opisal svoje delo kot boj proti naraščajoči težnji, ki je imela vero za čisto zasebno in subjektivno dejstvo, kot zgolj vprašanje osebnega mnenja. Tu je prvi poduk njegovega življenja za današnji čas, ko intelektualni in moralni relativizem grozi, da bo spodkopal same temelje naše družbe. Newman nas nadalje spominja, da smo bili kot možje in žene ustvarjeni po Božji podobi in sličnosti, da bi spoznali resnico in v njej našli našo dokončno svobodo in izpolnitev naših najglobljih hrepenenj. Če povzamem, zamišljeni smo bili, da bi spoznali Kristusa, ki je ''pot, resnica in življenje''.

Poleg tega nas Newman uči, da če smo sprejeli Kristusovo resnico in smo posvetili svoje življenje njemu, ne more biti ločitve med tem kar verujemo in med tem na kakšen način živimo naše življenje« (govor Benedikta XVI., Hyde Park – London, sobota 18. sept. 2010).

Naj nas Devica Marija vodi k spreobrnjenju srca, da se bomo lahko odločili za tiste izbire, ki so potrebne, da uskladimo našo miselnost z evangelijem.

Audio: