Papež Benedikt XVI. sprejel člane Mednarodne teološke komisije

VATIKAN (petek, 3. december 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel člane Mednarodne teološke komisije, ki so se v preteklih dneh zbrali v Rimu na letnem plenarnem zasedanju. V nagovoru je med drugim povedal, da teologija lahko prispeva k miru na svetu ter izpostavil neločljivost med spoznavanjem Boga in dejavno ljubeznijo.

»Kdorkoli ljubi Boga je nagnjen k temu, da postane teolog,« je povedal papež članom komisije in izpostavil, da »kdor je v Kristusu odkril Božjo ljubezen, ki jo je v naša srca vliv Sveti Duh, želi bolje spoznati njega, od katerega je ljubljen in katerega ljubi. Spoznanje in ljubezen se vzajemno podpirata.« Izpostavil je, da razprava o krščanskem pogledu na Boga, ki je bila ena od tem pogovorov na plenarnem zasedanju, lahko pomeni dragocen prispevek k življenju vernikov, k dialogu z verniki drugih religij ter tudi z nevernimi. Beseda ''teo-logija'' namreč vsebuje sporočevalni vidik, kot je pojasnil papež: »V teologiji preko ''logosa'' iščemo poti, kako sporočiti to, ''kar smo videli in slišali'' (1 Jn 1, 3).« Beseda ''logos'' pa zaobjema tudi ''ratio'', razum. O Bogu lahko razmišljamo in o tem sporočamo zato, ker nam je on dal razum, je pojasnil papež in nadaljeval, da ni slučaj, da se Evangelij po Janezu začne s trditvijo ''V začetku je bila Beseda'', torej ''logos'', in ''Beseda je bila Bog''. Ta Beseda, ''logos'', ta božja misel je po papeževem prepričanju tudi prispevek k miru na svetu: »Poznati Boga v njegovi pravi naravi je tudi zanesljiv način, da se zagotovi mir.«
 
Papež je v nadaljevanju izpostavil, da spoznanje Božje ljubezni, nujno vodi v ljubezen do sočloveka. Kristus je umrl za vse, zato družbeno prizadevanje kristjanov nujno izvira iz božje ljubezni. »Premišljevanje o razodetem Bogu in dejavna ljubezen do drugega se ne moreta ločiti, tudi če se živita v duhu različnih karizem,« je povedal papež. Poudaril je, da v svetu, ki pogosto ceni mnoge darove krščanstva, na primer ideal demokratične enakosti, ne da bi razumel izvor lastnih idealov, je še posebej pomembno pokazati, da sadovi umrejo, če se drevesu preseka korenine. »Ni pravičnosti brez resnice in pravičnost se v polnosti ne razvija, če je njeno obzorje omejeno na materialni svet,« je poudaril Benedikt XVI. in dodal: »Za nas kristjane je družbena solidarnost vedno pogled večnosti.«
 
Sveti oče je tudi opozoril, da nobena teologija ni teologija, če ni dopolnjena z življenjem in mislijo Cerkve skozi čas in prostor. »Res je sicer, da da bi bila znanstvena, mora utemeljevati na racionalen način, a biti mora tudi zvesta naravi cerkvene vere,« je poudaril papež in navedel naravnanost na Boga, ukoreninjenost v molitvi in občestvo z ostalimi Gospodovimi učenci, ki ga zagotavlja občestvo s Petrovim naslednikom in vsem škofovskim zborom. Po papeževih besedah teologija obstaja vedno v nadaljevanju in dialogu s verniki in teologi pred nami. Teolog nikoli ne začne iz ničle, ampak cerkvene očete in teologe celotnega krščanskega izročila sprejema kot učitelje. »Ukoreninjena v Svetem pismu, brana s cerkvenimi očeti in učitelji, je teologija lahko šola svetosti,« je še povedal Benedikt XVI.
Audio