V Parizu sklenili socialni teden: V priseljevanju videti vir, ki pomaga živeti sedanjost
kot obljubo boljše prihodnosti
FRANCIJA (četrtek, 2. december 2010, RV) – V nedeljo se je v Parizu zaključil
85. socialni teden, ki je potekal pod naslovom Migranti - skupaj graditi prihodnost.
V sklepnem nagovoru je predsednik socialnih tednov v Franciji Jerome Vignon izpostavil
potrebo po preoblikovanju splošnega mnenja o priseljevanju, ki temelji pretežno na
stereotipih, nezaupanju in strahu, ter vprašanje priseljevanja umestil v daljše časovno
obdobje, pri tem pa pozval, da se integracijo ''drugega'' in ''drugačnega'' obravnava
kot neizogibni družbeni proces.
»Ni treba le premišljevati o prihodnosti priseljencev
v naši državi,« je povedal Vignon, »ampak tudi o prihodnosti naše države s priseljenci,
ki je naš jutri, najverjetneje zaznamovan z vedno večjo mobilnostjo, izmenjavo in
pripadnostjo, ki so utemeljene na kulturi sprejemanja tujcev.« Vignon je poudaril,
da bo priseljevanje, dolgoročno gledano, francosko družbo poglobilo in utrdilo, zatorej
se ni treba zapirati vase, ampak v priseljevanju videti vir, ki »nam pomaga živeti
sedanjost kot obljubo boljše prihodnosti«. To po Vignonovem prepričanju ne velja le
za Francijo, ampak tudi za vso Evropo, ki so sooča z vedno večjim pojavom mobilnosti
in preseljevanja.Daleč od tega, da bi šlo za neko novo invazijo. Kot kažejo podati
francoskega inštituta za demografske študije, med več miljoni oseb, ki po vsem svetu
vsakodnevno prečkajo državno mejo, pride le en migrant na 400 oseb. Ta proces pripravlja
pot za obnovitev razvoja narodov na jugu zemeljske poloble, vključno z Afriko. To
selitveno kroženje sestavlja enega od ključev za skupno življenje na svetovni ravni,
ki se ga po Vignonovih besedah še ne zavedamo, saj smo preveč pogojeni s predstavo
o aktivnem severu in neaktivnem jugu, kar pa ni več res. Predsednik francoskih socialnih
tednov je med drugim še povedal, da Francija potrebuje »nacionalno konferenco o skupnem
življenju«, ki bi povezala prizadevanja, izobraževalne in socialne programe, karitativne
ustanove ter predstavnike cerkva in verskih skupnosti. V okviru te ustanove bi po
Vignonovih besedah kristjani, skupaj z judi in muslimani »lahko razvijali medverski
dialog, ki je tudi protistrup za vse fundamentalizme«.