Slovenska škofovska konferenca je danes sklenila dvodnevno redno sejo

LJUBLJANA(torek, 30. november 2010, RV) – Slovenska škofovska konferenca je danes sklenila dvodnevno redno sejo, ki so se je udeležili tudi gostje iz sosednjih škofovskih konferenc: videmski nadškof Andrea Bruno Mazzocato, Josip Mrzljak iz Hrvaške in škof Gyorgy Udvardy iz Madžarske. Udeleženci seje so se včeraj zvečer zbrali pri sveti maši, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres, somaševali pa so domači in tuji škofje. Nadškof Stres je v pridigi spregovoril o adventnem času.

»Bogoslužje širi naše upanje. Cerkev ne želi, da bi se naša molitev zožila na naša osebna obzorja, na naše osebne potrebe, temveč da bi bili odprti za vse želje, pričakovanja in upe; upe vsega človeštva, da bi jih s svojo molitvijo podpirali in bi vsi ljudje lahko našli svoje zadoščenje v Kristusu. V adventnem času mislimo torej na vse tiste, ki ne poznajo Gospoda, ali pa ga nočejo spoznati. Mislimo nanje in se trudimo za verodostojno pričevanje, da bi ga lahko tudi po našem pričevanju drugi spoznali. Tudi to sodi v adventni čas. Prisluhnimo vsemu hrepenenju ljudi, ki želijo biti svobodni, pomislimo na vse dobrine, ki prihajajo od Boga in si jih ljudje želijo, in naša molitev naj tako pospeši prihod kraljestva in odrešenja za ves svet.« Nadškof Stres je dejal, da adventni čas ni samo čas pasivnega pričakovanja, ampak je čas dejavne priprave. Ta dejavnost pa je v očiščevanju, da bi tako lahko sprejeli Gospoda. »Tudi mi se moramo zavedati, živo zavedati, kaj vse nam manjka, zavedati se moramo svoje revščine, svojih primanjkljajev. Dokler se človek tega ne zaveda, ampak si misli, da ničesar ne potrebuje, da je že sam odličen, da je že na cilju – bolj ali manj, ne more biti odprt za Božji poseg.«
 
Nanašajoč se na včerajšnji evangelij je nadškof Stres še povedal, da moramo Gospoda sprejemati takšnega, kakršen se nam hoče sam predstaviti. »Stotnik je veroval in zaupal. Vedel je, da ima Gospod veliko poti in načinov, da mu pride na pomoč. Naj Gospod izbere sam tisti pravi način, da mu pride naproti, kako nam bo pomagal. Stotnik ni predpisoval Gospodu, kako naj poseže in kaj naj naredi, ampak je veroval, da je Gospodova moč tolikšna, da je dovolj njegova beseda, veroval, da je njegova ljubezen tako velika, da bo našel pravo pot.«
Audio