Drugi vatikanski koncil – kompas tretjega tisočletja 2. del: Reforma
Potem, ko je papež Janez XXIII. sklical drugi vatikanski koncil in ga dvignil na raven
»obnovitve« vere, je med »koncilskimi očeti – kot je povedal Joseph Ratzinger – vedno
bolj zorela volja, da bi poskušali nekaj novega, da bi izstopili iz že utečenih šolskih
shem in poiskusili tudi novo svobodo«. Zaznati je bilo upanje in željo, da bi se Cerkev
obnovila, da bi naredili reformo v duhu latinskega izreka »Ecclesia semper reformanda«,
torej Cerkev vedno potrebuje reforme. A v čem je reforma Cerkve? Duhovnik Yves Congar
je leta 1950 izdal znano besedilo z naslovom »Prava in lažna reforma Cerkve«. Vsaka
reforma torej ne prinaša dobrih sadov. Ni vsaka sprememba ali vsaka novost dobra za
Cerkev. Papež Janez XXIII. je na odprtju drugega vatikanskega koncila spomnil, da
»eno je jedro starodavnega nauka zaklada vere in drugo je formulacija njegove izraznosti«.
Papeževe besede nas usmerijo na odlomek iz Evangelija po Mateju, kjer beremo: »hišni
gospodar prinaša iz svojega zaklada novo in staro« (Mt 13, 52). Vsaka prava reforma
Cerkve temelji na tem, da ponovno najde ravnovesje med tem, kar se lahko in bi se
moralo spremeniti, in tem, kar je nespremenljivo, med novim in tem, kar je dobro ohraniti
in nadaljevati. Congar v svojem besedilu o reformi Cerkve piše o ponovni zahtevi,
da se koncilska obnova pomakne vse do popolnega evangelijskega radikalizma, do Cerkvenega
delovanja, načina biti in govora, ki obvezuje, da odgovari na zahteve, ki izhajajo
iz popolnega evangelijskega služenja svetu. Reforma, kot so jo razumeli koncilski
očetje, torej pomeni radikalizacijo vere v služenju svetu, ki se spreminja. Žal je
v nekaterih cerkvenih okoljih bila razumljena na napačen način, kar pomeni, da je
bila preprosto omejena na neke olajšave in prilagoditve. Joseph Ratzinger je govoril
naravnost o »razvodenelosti vere«. Torej, če se vrnemo k drugemu vatikanskemu koncilu
in se povprašamo o reformi, ki jo je začel koncil, vprašanje ni, kako naj stvari postanejo
bolj lagodne in katolištvo lažje, ampak kako še bolj živeti katoliško vero.