Sveti oče Benedikt XVI. med molitvijo Angelovega češčenja spregovoril o pričakovanju,
živem upanju in vrednosti porajajočega življenja
VATIKAN (nedelja, 28. november 2010, RV) Sveti oče Benedikt XVI. je danes na
prvo adventno nedeljo ob poldne vodil molitev Angelovega češčenja. Zbrane vernike
na trgu svetega Petra je nagovoril z besedami:
»Dragi bratje in sestre, danes,
na prvo adventno nedeljo začenja Cerkev novo liturgično leto, novo pot vere, na kateri
se spominjamo dogodka Jezusa Kristusa, hkrati pa se pot odpira dokončni dopolnitvi.
V adventem času živimo ta dvojni vidik, ko zremo bodisi prvi prihod Božjega Sina,
ki se je rodil iz Device Marije, bodisi njegov veličastni prihod, ko bo prišel sodit
žive in mrtve, kakor izpovedujemo v veroizpovedi. Ob privlačni temi »pričakovanja«
se želim sedaj na kratko ustaviti, saj gre za globoko človeški vidik, pri katerem
vera postane, če tako rečemo, eno z našim mesom in našim srcem.
Pričakovanje,
pričakovati, je razsežnost, ki prešinja vse naše osebno, družinsko in družbeno bivanje.
Pričakovanje je navzoče v tisoč okoliščinah, v tistih majhnih in preprostih kakor
tudi najpomembnejših, ki nas globoko in popolnoma zajamejo. Med temi mislimo na zakonca,
ki pričakujeta otroka; na pričakovanje sorodnika ali prijatelja, ki nas bo prišel
od daleč obiskat, mislimo na mladostnika, ki čaka na rezultat odločilnega izpita ali
na pogovor o zaposlitvi. Mislimo tudi na čustvene odnose, na srečanje z ljubljeno
osebo, na pričakovanje odgovora na poslano pismo, na pričakovanje odpuščanja... Lahko
bi rekli, da je človek živ dokler pričakuje, dokler je v njegovem srcu živo upanje.
Človeka prepoznamo po njegovih pričakovanjih: našo moralno in duhovno držo lahko merimo
po tem, kaj pričakujemo in v kaj upamo.
Vsak od nas se lahko posebno v tem
času v katerem se pripravljamo na Božič, vpraša: 'Kaj pa jaz pričakujem?' Kam se v
tem trenutku mojega življenja nagiba moje srce? To isto vprašanje si lahko postavimo
bodisi v družini, skupnosti ali narodu? Kaj vsi skupaj pričakujemo? Kaj povezuje naše
želje, v čem so podobne? V času pred Jezusovim rojstvom, je bilo v Izraelu močno pričakovanje
Mesija, Maziljenca, Davidovega potomca, ki bo končno osvobodil ljudstvo vsake moralne
in politične sužnosti in obnovil Božje kraljestvo. Toda nihče si ni mogel predstavljati,
da se bo Mesija rodil preprostemu dekletu, kot je bila Marija, zaročena s pravičnim
Jožefom. Niti ona sama si ne bi nikoli mislila, čeprav je bilo v njenem srcu veliko
pričakovanje Mesija, čeprav sta bili njena vera in upanje tako goreči, da bo On našel
v njej vredno mater in da jo je Bog že pred veki pripravil za to. Obstaja skrivnostna
povezava med pričakovanjem Boga in pričakovanjem Marije, ki je bitje, polno milosti,
popolnoma odprto za načrt ljubezni Najvišjega. Od Nje, žene adventa, se lahko naučimo
živeti vsakdanja dejanja z novim duhom, s čutom globokega pričakovanja, ki ga lahko
poteši samo prihod Boga.« Audio