Papež Benedikt XVI. sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo

VATIKAN (sobota, 13. november 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel udeležence plenarnega zasedanja Papeškega sveta za kulturo, ki je od srede do danes potekal v Vatikanu na temo Kultura komunikacije in novi jeziki. V nagovoru je izpostavil, da si Cerkev prizadeva osvojiti nove oblike komuniciranja, da bi tako učinkoviteje posredovala vero in evangelij, hkrati pa je poudaril, da imata največjo sporočilno moč ljubezen in lepota krščanskega življenja.

Papež je povedal, da govoriti o komunikaciji in jeziku ne pomeni le dotakniti se enega osnovnih vprašanj današnjega sveta in kulture, ampak za nas vernike pomeni tudi približati se skrivnosti samega Boga, ki je v svoji dobroti in modrosti hotel ljudem razodeti svojo voljo. Po Kristusu se nam je namreč Bog razodel kot Logos, kot Beseda.

Benedikt XVI. je izpostavil neobhodnost uporabe novih oblik komuniciranja in opozoril tudi na nevarnosti. »Komunikacija in jezik sta tudi bistveni dimenziji človeške kulture, sestavljene iz informacij in pojmov, iz prepričanj in življenskih stilov, a tudi iz pravil, brez katerih bi osebe s težavo napredovale na ravni človeškosti in družbenosti,« je povedal papež. Izpostavil je, da smo v današnjem globaliziranem svetu priča veliki kulturni preobrazbi, prihaja do novih oblik izražanja in komunikacije, ki pa hkrati spodbujajo tudi nove in problematične antropološke modele. Po papeževih besedah, v takem družbenem kontekstu duhovniki in verniki opažajo določene težave pri sporočanju evangelijskega sporočila in posredovanju vere, tudi znotraj samega cerkvenega občestva. »Zdi se,« je povedal sveti oče, »da se težave še povečajo, ko se Cerkev obrača na moške in ženske, ki so oddaljeni ali brezbrižni do verske izkušnje, in do katerih evangelijsko sporočilo dospe z malo učinka.« A ker je Cerkev poklicana vsem narodom oznanjati evangelij odrešenja, ne more ostati ravnodušna do sveta, kjer je komunikacija glavna strategija. »Ravno nasprotno,« je dejal papež, »Cerkev si z obnovljeno in ustvarjalno zavzetostjo in tudi s kritično in pazljivo preudarnostjo prizadeva izkoristiti nove oblike izražanja in komuniciranja.«
  
Benedikt XVI. je opozoril, da lahko jezik oziroma govorica, ki ni zmožna sporočati globok smisel in lepoto doživete vere, prav tako prispeva k ravnodušnosti mnogih, predvsem mladih, ter postane razlog za njihovo oddaljitev od vere. Kot je nadaljeval, želi Cerkev, pri iskanju resnice, komunicirati z vsemi, in zato je pomembno ustvarjati okolja prijateljskega in iskrenega srečevanja. »Da bi dialog in komunikacija bila učinkovitejša in plodnejša, se je treba uglasiti na isto frekvenco«, je dejal papež. »Danes je nemalo mladih, omamljenih od brezštevilnih možnosti, ki jim jih ponujajo informacijske mreže in druge tehnologije, vzpostavljajo oblike komuniciranja, ki ne prispevajo k človeški rasti, ampak nasprotno, tvegajo vedno večji občutek osamljenosti in izgubljenosti,« je izpostavil Benedikt XVI. in ponovno spomnil na potrebo po vzgoji in izobraževanju, rekoč da gre za »izziv, na katerega se lahko in se mora odgovoriti z ustvarjalno preudarnostjo, prizadevajoč si pospeševati humanizirano komunikacijo, ki spodbuja smisel za kritičnost in sposobnost vrednotenja in presojanja.«
 
Benedikt XVI. je poudaril, da je tudi v današnji tehnologizirani kulturi pomembno očiščevati, izboljševati in povečevati dobre elemente novih oblik izražanja in komuniciranja. Za izpolnitev te naloge, lahko Cerkev »črpa iz ogromne dediščine simbolov, podob, obredov in gest, ki pripadajo njenemu izročilu«, je poudaril papež in posebej izpostavil bogat liturgični simbolizem, ki »mora v vsej svoji moči zažareti kot komunikacijski element ter se v globini dotakniti človeške zavesti, srca in razuma«. Krščansko izročilo namreč od vedno tesno povezuje liturgijo z umetnostnim jezikom, katerega lepota ima posebno komunikacijsko moč. Še večjo sporočilnost pa po papeževih besedah nosi krščansko življenje: »Še bolj jasna od umetnosti in podobe v sporočanju evangelijskega sporočila pa je lepota krščanskega življenja.« Samo ljubezen namreč daje vrednost in verodostojnost, kot je izpostavil sveti oče: »Življenje svetnikov in mučencev nam kaže edinstveno lepoto, ki očara in pritegne, kajti v polnosti živeto krščansko življenje govori brez besed. Potrebujemo moške in ženske, ki govorijo s svojim življenjem, ki znajo sporočati evangelij z bistrino in pogumom, s transparetnimi dejanji, z radostno strastjo ljubezni,« je povedal papež.
Audio