Papež današnjo splošno avdienco posvetil svojemu apostolskemu potovanju v Španijo

VATIKAN (sreda, 10. november 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo splošno avdienco v Avli Pavla VI. v Vatikanu posvetil svojemu apostolskemu potovanju v Španijo, kjer je prejšnjo soboto in nedeljo obiskal romarsko svetišče Santiago de Compostella in Barcelono. Sveti oče je v katehezi med drugim ponovno spomnil na krščanske korenine Evrope.

»Tja sem se odpravil, da bi svoje brate in sestre potrdil v veri,« je dejal papež in dodal, da je šel v Španijo »kot pričevalec Kristusa Vstalega, kot sejalec upanja, ki ne razočara in ne prevara, kajti svoj izvir ima v neskončni Božji ljubezni do vseh ljudi«. Sveti oče je najprej spregovoril o Santiagu de Compostelli, kjer se je mudil v soboto, in dejal, da je od prihoda naprej čutil naklonjenost ljudi do Petrovega naslednika. »Zares sem bil sprejet z velikim navdušenjem in toplino,« je povedal in nadaljeval, da je v tem kompostelskem letu želel obiskati grob sv. Jakoba Starejšega in se tako pridružiti številnim romarjem, ki so se podali k temu svetišču. Benedikt XVI. je v compostelski katedrali v skladu s tradicijo tudi objel kip sv. Jakoba. Kot je povedal, ta gesta tudi izraža sprejemanje apostolove besede in sodelovanje v njegovem poslanstvu. »Je veliko znamenje pripravljenosti pokoriti se apostolskemu sporočilu, ki nas po eni strani obvezuje, da smo zvesti varuhu vesele novice, ki so jo širili apostoli, po drugi pa vsakega spreminja v neutrudnega oznanjevalca vere v Kristusa,« je povedal papež. Po njegovih besedah, je to, kar mnoge ljudi žene, da pustijo vsakodnevne obveznosti in se podajo na spokorniško pot proti Compostelli, »želja, da bi prispeli h Kristusovi luči.« »V trenutkih izgubljenosti, iskanja, težav, kot tudi v želji okrepiti vero in živeti na bolj dosleden način, romarji v Compostello začnejo korenito pot spreobrnjenja h Kristusu, ki je nase sprejel slabosti, grehe človeštva, uboštvo sveta, jih prenesel tja, kjer zlo nima več moči, kjer luč dobrega razsvetljuje vsako stvar,« je povedal Benedikt XVI. Po njegovih besedah gre za »narod tihih hodcev«, ki prihajajo iz vsega sveta in ponovno odkrijejo starodavno srednjeveško in krščansko romarsko tradicijo, ko prečkajo trge in mesta, prežeta s katolicizmom.

Papež je izpostavil, da ta pot, ta ''camino'' v Santiago še vedno ostaja kraj srečevanja: »Ta pot, preplet cest, ki brazdajo prostrane pokrajine in oblikujejo mrežo čez Iberijski polotok in Evropo, je bila in še vedno je kraj srečevanja moških in žensk najrazličnejšega porekla, povezanih v iskanju vere in resnice o samih sebi, in neti globoko izkušnjo povezanosti, bratstva in solidarnosti,« je povedal sveti oče in poudaril, da »ravno vera v Kristusa daje Composteli smisel«. Izpostavil je, da Santiago de Compostella še naprej »ostaja oporna točka za današnjo Evropo v njenih novih oblikah in perspektivah. Ohraniti in okrepiti odprtost za transcendetno, kot tudi poglobljen dialog med vero in razumom, med politiko in religijo, med gospodarstvom in etiko, bo omogočilo zgraditi Evropo, ki bo, zvesta svojim neobhodnim krščanskim koreninam, lahko popolnoma odgovorila na svojo poklicanost in poslanstvo v svetu,« je poudaril Benedikt XVI. in spomnil, da je Evropo pozval, naj se vedno bolj odpira Bogu, podpirajoč tako pristno, spoštljivo in solidarno srečevanje z narodi drugih celin.
 
Papež Benedikt XVI. je spregovoril tudi o Barceloni, ki jo je obiskal v nedeljo, ko je znamenito cerkev Sagrada Famiglia, delo Antonia Gaudija, povzdignil v baziliko. Kot je dejal, je Sagrada Famiglia »plod globoke vere, duhovne rahločutnosti in umetniškega talenta Antonia Gaudija«, ki je znal čudovito izraziti skrivnost Cerkve, v katero so verniki vključeni s krstom kot živi kamni za izgradnjo duhovne zgradbe. Papež je nadaljeval, da si je Gaudi cerkev, posvečeno sveti družini, zamislil in načrtoval kot »katehezo o Jezusu Kristusu, kot pesem hvalnico Stvarniku,« pri čemer je sveti oče omenil simboliko in izraznost umetnostnih oblik in motivov ter arhitekturnih in kiparskih tehnik. Gaudi je po papeževih besedah to delo imel za svoje poslanstvo: »Od trenutka, ko je sprejel naročilo za izgradnjo cerkve, je njegovo življenje bilo zaznamovano z globoko spremembo,« je povedal papež in nadaljeval, da se je Gaudi predal zavzeti molitviji, postu in uboštvu, branju Svetega pisma in liturgiji, začutil je potrebo po duhovni pripravi, da bi tako uspel v materialnem svarnosti izraziti neizreklivo skrivnost Boga. »Lahko bi se reklo,« je dejal papež, »da mentem ko je Gaudi delal za izgradnjo svetišča, je Bog v njem gradil duhovno zgradbo.«

 
Sveti oče je v govoru med splošno avdienco izpostavil še svoj obisk cerkvenega inštituta Obra Nen Deu, centra za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. »Njihova življenja so dragocena v Božjih očeh,« je izpostavil papež, »in nas neprestano vabijo, da izstopimo iz svojega egoizma.« Papež je tudi povedal, da je v Barceloni goreče molil za družine, ki so življenjske celice in upanje za družbo in Cerkev, spomnil pa se je tudi tistih, ki trpijo, predvsem zaradi ekonomskih težav. Sveti oče je prav tako spomnil na mlade, ki so ga ves čas obiska v Santiagu in Barceloni spremljali s svojim entuziazmom in veseljem, da bi odkrili lepoto in vrednost zakonske zveze, v kateri en moški in ena ženska oblikujeta družino, ki širokosrčno sprejema življenje od spočetja do naravne smrti. »Vse, kar se počne za podporo zakona in družine, za pomoč osebam v potrebi, vse, kar povečuje veličino človeka in nejgovega nedotakljivega dostojanstva, prispeva k izpopolnjevanju družbe,« je povedal papež in dodal, da noben trud ni zaman.

Audio: