Papež daroval sveto mašo za pokojne kardinale, škofe in nadškofe

VATIKAN (četrtek, 4. november 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne v baziliki sv. Petra daroval sveto mašo za pokojne kardinale, škofe in nadškofe, ki so umrli v tem letu, rekoč da so bili kot »goreči pastirji, katerih poslanstvo je bilo vedno zaznamovano z eshatološkim obzorjem, ki oživlja upanje na srečo brez sence«; kot »pričevalci evangelija«, ki so iskali ''to, kar je zgoraj'' (Kol 3,1-4), kar je ''sad Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje'' (Gal 5,22); kot »kristjani in pastirji, gnani z globoko vero, z živo željo, da bi postali podobni Kristusu in da bi se tesno pridružili njegovi Osebi«. Po papeževih besedah so tako v naprej okušali »večno življenje«; izraz nam orisuje »božji dar, poklonjem človeštvu: občestvo z Bogom v tem svetu in njegova polnost v prihodnosti«.

Benedikt XVI. je v homiliji posebej izpostavil imena šestih kardinalov, umrlih v tem letu: Shirayanagija, Dalya, Razafindratandro, Špidlika, Mayerja in Poggija, ter jih skupaj z ostalimi škofji in nadškofi imenoval »širokosrčne služavnike evangelija in Cerkve«, ki sedaj lahko v polnosti spoznavajo, kako dober je Gospod do tistih ki vanj upajo, do duše, ki ga išče, ter doživljajo Gospodovo usmiljenje.

Papež Beneditk XVI. je nanašajoč se na Nikodemovo srečanje z Jezusom dejal, da Jezus v pogovoru z Nikodemom razodene najgloblji smisel odrešenjskega dogodka ga privede do svoje lastne smrti in vstajenja. »Sin človekov mora biti povzdignjen na les križa, da bi tako vsak, ki vanj veruje imel življenje,« je dejal sveti oče. Sv. Janez ravno v skrivnosti križa prepozna trenutek, v katerem se razodene Jezusova kraljevska slava, slava ljubezni, ki se docela podarja v trpljenju in smrti. Tako križ kot znamenje obsodbe, smrti in poloma na paradoksalen način postane znamenje odrešenja, življenja in zmage; in s pogledom vere daje sadove odrešenja. Kot je nadaljeval sveti oče, Jezus med pogovorom z Nikodemom poglablja odrešenjski smisel križa in vedno bolj jasno kaže, da je le ta v neizmerni Božji ljubezni in v darovanju edinorojenega Sina.

Pri tem je papež kot središčne besede v evangeliju navedel: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.« Subjekt je Bog Oče, začetek vse skrivnosti stvarnika in odrešenika. »Glagola ''vzljubiti'' in ''dati'' kažeta na odločilno in dokončno dejanje, ki izraža radikalnost, s katero se je Bog v ljubezni približal človeku, vse do popolne podaritve, da bi prekoračil prag naše zadnje samote, se spustil v brezno naše skrajne zapuščenosti, prekoračil vrata smrti,« je dejal papež. Izpostavil je še, da je Jezus prišel, da bi nas odrešil in ne obsodil. »Z žrtvovanjem na križu nam razkriva obličje Božje ljubezni. In ravno zaradi vere, ki se nam v izobilju poklonja po Jezusu Kristusu, vemo«, je dejal sveti oče, »da je tudi najmanjša sila ljubezni mnogo večja od največje uničujoče sile in lahko spremeni svet. Zaradi te vere imamo upanje v večno življenje in vstajenje mesa,« je še dejal papež.

Audio: