Papež daroval sveto mašo za pokojne kardinale, škofe in nadškofe
VATIKAN (četrtek, 4. november 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne
v baziliki sv. Petra daroval sveto mašo za pokojne kardinale, škofe in nadškofe, ki
so umrli v tem letu, rekoč da so bili kot »goreči pastirji, katerih poslanstvo
je bilo vedno zaznamovano z eshatološkim obzorjem, ki oživlja upanje na srečo brez
sence«; kot »pričevalci evangelija«, ki so iskali ''to, kar je zgoraj''
(Kol 3,1-4), kar je ''sad Duha: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost,
zvestoba, krotkost, samoobvladanje'' (Gal 5,22); kot »kristjani in pastirji, gnani
z globoko vero, z živo željo, da bi postali podobni Kristusu in da bi se tesno pridružili
njegovi Osebi«. Po papeževih besedah so tako v naprej okušali »večno
življenje«; izraz nam orisuje »božji dar, poklonjem človeštvu: občestvo
z Bogom v tem svetu in njegova polnost v prihodnosti«.
Benedikt XVI. je
v homiliji posebej izpostavil imena šestih kardinalov, umrlih v tem letu: Shirayanagija,
Dalya, Razafindratandro, Špidlika, Mayerja in Poggija, ter jih skupaj z ostalimi škofji
in nadškofi imenoval »širokosrčne služavnike evangelija in Cerkve«, ki sedaj
lahko v polnosti spoznavajo, kako dober je Gospod do tistih ki vanj upajo, do duše,
ki ga išče, ter doživljajo Gospodovo usmiljenje.
Papež Beneditk XVI. je nanašajoč
se na Nikodemovo srečanje z Jezusom dejal, da Jezus v pogovoru z Nikodemom razodene
najgloblji smisel odrešenjskega dogodka ga privede do svoje lastne smrti in vstajenja.
»Sin človekov mora biti povzdignjen na les križa, da bi tako vsak, ki vanj
veruje imel življenje,« je dejal sveti oče. Sv. Janez ravno v skrivnosti križa
prepozna trenutek, v katerem se razodene Jezusova kraljevska slava, slava ljubezni,
ki se docela podarja v trpljenju in smrti. Tako križ kot znamenje obsodbe, smrti in
poloma na paradoksalen način postane znamenje odrešenja, življenja in zmage; in s
pogledom vere daje sadove odrešenja. Kot je nadaljeval sveti oče, Jezus med pogovorom
z Nikodemom poglablja odrešenjski smisel križa in vedno bolj jasno kaže, da je le
ta v neizmerni Božji ljubezni in v darovanju edinorojenega Sina.
Pri tem je
papež kot središčne besede v evangeliju navedel: »Bog je namreč svet tako vzljubil,
da je dal svojega edinorojenega Sina.« Subjekt je Bog Oče, začetek vse skrivnosti
stvarnika in odrešenika. »Glagola ''vzljubiti'' in ''dati'' kažeta na odločilno
in dokončno dejanje, ki izraža radikalnost, s katero se je Bog v ljubezni približal
človeku, vse do popolne podaritve, da bi prekoračil prag naše zadnje
samote, se spustil v brezno naše skrajne zapuščenosti, prekoračil vrata smrti,«
je dejal papež. Izpostavil je še, da je Jezus prišel, da bi nas odrešil in ne obsodil.
»Z žrtvovanjem na križu nam razkriva obličje Božje ljubezni. In ravno zaradi vere,
ki se nam v izobilju poklonja po Jezusu Kristusu, vemo«, je dejal sveti
oče, »da je tudi najmanjša sila ljubezni mnogo večja od največje uničujoče sile
in lahko spremeni svet. Zaradi te vere imamo upanje v večno življenje in vstajenje
mesa,« je še dejal papež.