Papež zagotovil molitev za žrtve napada v Bagdadu in pozval k miru

VATIKAN (ponedeljek, 1. november 2010, RV) – Papež Benedikt je na današnji praznik vseh svetih z množico vernikov, kljub slabemu vremenu zbranimi na trgu sv. Petra, molil opoldansko molitev Angelovo čaščenje, po molitvi pa spomnil na včerajšnji napad na sirsko-katoliško cerkev v Bagdadu, v katerem je bilo na desetine mrtvih in ranjenih.

Papež je dejal, da je v velikem atentatu v sirsko-katoliški katedrali v Bagdadu bilo na desetine mrtvih in ranjenih oseb, med njimi tudi dva duhovnika in skupina vernikov, ki so se zbrali pri obhajanju nedeljske svete maše. Benedikt XVI. je zagotovil molitev za žrtve in bližino tamkajšnji krščanski skupnosti: »Molim za žrtve tega nesmiselnega nasilja,« je dejal sveti oče, »toliko bolj krutega, ker je prizadelo nezaščitene osebe, zbrane v Božji hiši, ki je hiša ljubezni in sprave.« Papež je prav tako izrazil svojo bližino krščanski skupnosti, ki je ponovno doživela udarec, ter spodbudil pastirje in vse vernike, naj bodo močni in vztrajni v upanju. Benedikt XVI. je z ozirom na krute prizore nasilja, ki mučijo prebivalce Bližnjega vzhoda, ponovno pozval k miru: »Mir je Božji dar,« je dejal papež, »je pa tudi rezultat prizadevanja ljudi dobre volje, narodnih in mednarodnih ustanov. Vsi naj združijo svoje moči, da bi se končalo vsako nasilje,« je še dejal papež.

Sicer pa je v nagovoru pred molitvijo Angelovovega čaščenja sveti oče Benedikt XVI. spregovoril o današnjem prazniku vseh svetih. Kot je dejal, nas današnji praznik vabi, da »dvignemo pogled v nebesa in premišljujejo o polnosti božanskega življenja, ki nas čaka«. Spomnil je na besede apostola Janeza, namreč da 'zdaj smo Božji otroci, ni pa še razodeto, kaj bomo' (1 Jn 3,2), s katerimi nam evangelist zagotavlja resničnost naše globoke povezanosti z Bogom in gotovost naše usode v prihodnosti. »Kot ljubljeni otroci, sprejmimo tudi milost za prenašanje preizkušenj tega zemeljskega življenja – lakoto in žejo po pravičnosti, nerazumevanje, preganjanja,« je dejal papež in dodal, da hkrati dedujmo to, kar je obljubljeno v evangelijskih blagrih, v katerih odseva nova podoba sveta in človeka, česar začetnik je Jezus. »Svetost, torej vtisniti vase Kristusa, je cilj krščanskega življenja,« je poudaril Benedikt XVI. in pri tem spomnil na besede blaženega Antonia Rosminija, da je Beseda samo sebe vtisnila v duše svojih učencev in jim dala tisto milost, s katero duša takoj zazna Besedo. Pri tem je papež poudaril, da vnaprej okušamo dar in lepoto svetosti vsakokrat, ko se udeležimo evharističnega bogoslužja, v občestvu z veliko množico blaženih, ki v nebesih večno razglašajo odrešenje v Bogu in v Jagnjetu. »K življenju svetikov,« je nadaljeval sveti oče, »ne spada le njihovo zemeljsko življenje, ampak tudi njihovo življenje in delo v Bogu po smrti. Pri svetnikih postane očitno: kdo gre proti Bogu, se ne oddalji od ljudi, ampak jim postane zares blizu.«

Papež Benedikt XVI. je prav tako spomnil na jutrišnji spomin vseh vernih rajnih, ki nas spominja, da smrt v krščanstvu pomeni del poti približevanja Bogu in bo izginila, ko bo Bog vse v vsem. »Ločitev od zemeljske ljubezni je nedvomno žalostna,« je dejal, papež, »a se je ne smemo bati, kajti ko jo spremlja molitev Cerkve za pokojne, ne more pretrgati globoko vez, ki nas povezuje s Kristusom.« Kot je dejal sv. Gregor in Nice, kdor je z modrostjo ustvaril vsako stvar, je dal tudi to žalostno določilo, ki je orodje osvoboditve od zla in možnost soudeleženosti v dobrinah, v katere upamo.

Ob koncu je sveti oče še povedal, da večnost ni stalno nadaljevanje dni, ki si sledijo po koledarju, ampak je kot »zvrhan trenutek izpolnitve, v katerem nas objema celota bivanja, resnice in ljubezni.« Kot zanesljivo vodnico na poti svetosti je Benedikt XVI. izpostavil Marijo ter pozval, naj ji izročimo naše romanje proti nebeški domovini, medtem ko jo prosimo, naj posreduje za večni počitek vseh naših bratov in sester, ki so zaspali v upanju na vstajenje.

Audio: