Sveti oče sprejel udeležence kongresa o teologu Romanu Guardiniju

VATIKAN (petek, 29. oktober 2010, RV) – Sveti oče je danes sprejel udeležence kongresa o duhovniku in teologu Romanu Guardiniju, ki je posvečen razčlenitvi duhovne in intelektualne dediščine italijansko-nemškega učenjaka, umrlega pred 40 leti. Benedikt XVI. ga je opisal kot človeka notranjega dialoga in kulturne izmenjave z drugimi ljudmi, zaljubljenega v resnico Boga in resnico o človeku, ki se ni navadno uril v odmišljanju, marveč je iskal vrata izbire dobrega v obziru do drugega. To je papežev pogled na Guardinija, rojenega leta 1885 v italijanski Veroni in umrlega oktobra leta 1968 v bavarskem Muenchnu, čigar ime nosi berlinska Fundacija, ki je organizirala njemu posvečeni kongres.

Omenjenega teologa ni zanimalo spoznanje katere koli stvari ali mnogih stvari, je pojasnil sveti oče, marveč se je zanimal za eno samo: resnico Boga in resnico o človeku. Odkriti je želel, kaj pomeni krščanska vizija sveta. »To je bila smer njegovega nauka, ki je na nas mlade naredila vtis: mi namreč nismo želeli spoznati vseh mnenj, ki so obstajala znotraj ali zunaj krščanstva, kajti želeli smo vedeti tisto, kar je. In tam je bil eden, ki si je brez strahov in istočasno z vso resnostjo kritične misli postavljal to vprašanje in nam pomagal slediti tej misli,« je dejal papež. Vendar čeprav resnica Boga ni pojmovna ali transcendentna, marveč se skriva v živem, konkretnem, v liku Jezusa Kristusa, včasih po papeževih besedah niti najbolj odprti človek vedno ne razume tistega, kar govori Bog. Potreben je torej nek popravek in ta temelji na izmenjavi z drugim. »Guardini je bil človek dialoga. Njegova dela so skoraj brez izjeme nastala na podlagi dialoga, če ne na podlagi drugega, na temelju notranjega. Iz odprtosti človeka za resnico po Guardiniju sledi nek etos, temelj za naše moralno vedenje v odnosu do našega bližnjega, kot zahteva našega obstoja. Prav zato, ker človek lahko sreča Boga, lahko deluje za dobro,« je poudaril sveti oče. Guardini je bil po njegovih besedah tudi občutljiv učitelj mladih, ki jih je učil, da je svoboda resnica in da je človek pravi, če je pravi po svoji naravi, ki vodi k Bogu.

Poleg tega pa je Guardini, kot je pojasnil papež, iskal tudi nov pristop k liturgiji. »Ponovno odkritje liturgije je zanj bilo ponovno odkritje enotnosti med duhom in telesom v popolnosti celotnega človeka. Kajti liturgična drža je vedno telesna in duhovna drža. Molitev je razširjena s fizičnim in skupnostnim delovanjem, edinost pa se tako odpira vsej stvarnosti,« je pojasnil Benedikt XVI. Izrazil je upanje, da bi proučevanje del Romana Guardinija poglobilo zavest o krščanskih temeljih naše kulture in naše družbe, ob koncu govora pa je papež nekaj besed namenil še odnosu med vero in svetom, kar je bilo v središču misli omenjenega teologa. »Guardini je univerzo razumel kot kraj iskanja resnice. Ta pa je to lahko le, če je osvobojena vsakršne instrumentalizacije ter slehernega političnega ali drugega vpletanja. To zahtevo je danes, v svetu, ki je zaznamovan z globalizacijo in razdrobljenostjo, treba prinašati na površje bolj kot kadar koli prej,« je zaključil papež.
Audio