Poziv papeža Benedikta XVI. za mir in versko svobodo na Bližnjem vzhodu Napoved
rednega sinodalnega zasedanja leta 2012 na temo nove evangelizacije
VATIKAN (nedelja, 24. oktober 2010, RV) - Danes dopoldan je sveti oče Benedikt
XVI. daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra ob zaključku posebnega zasedanja škofovske
sinode za Bližnji vzhod. Med homilijo je nagovoril zbrane:
“Spoštovani bratje,
cenjeni gospodje in gospe, dragi bratje in sestre! Dva tedna po obhajanju začetka
sinode smo se ponovno zbrali na Gospodov dan okoli oltarja Konfesije v baziliki svetega
Petra, da bi zaključili zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod. V naših
srcih je globoka hvaležnost Bogu, ki nam je podaril to zares izjemno izkušnjo, ne
samo za nas ampak za dobro Cerkve , za Božje ljudstvo, ki živi na ozemlju med Sredozemljem
in Mezopotamijo. Kot rimski škof želim deliti to hvaležnost z vami spoštovani sinodalni
očetje: kardinali, patriarhi, nadškofi, škofi.
Nato je sveti oče povezal zaključek
sinode in obhajanje svete maše v cerkvi svetega Petra s priliko o farizeju in cestninarju.
“Tudi mi smo lahko skušani, kot farizej, da bi spomnili Boga na naše zasluge in pri
tem pomislili na naporno delo preteklih dni. Da bi se pa molitev dvignila v nebo,
mora izhajati iz ponižnega, ubogega srca. Tako se želimo tudi mi ob koncu tega cerkvenega
dogodka predvsem zahvaliti Bogu, ne za naše zasluge, temveč za dar, ki nam ga je On
dal.” Priznamo da smo majhni in potrebni odrešenja, usmiljenja, priznamo, da vse prihaja
od Njega in da se bo samo s pomočjo milosti uresničilo to, kar nam je govoril Sveti
Duh. Samo tako se bomo vrnili domov resnično obogateni, bolj pravični ter sposobni
hoditi po Gospodovih poteh.
Ob mislih iz prvega berila in psalma je sveti oče
dejal: “Tudi ta povezava med molitvijo in pravičnostjo nam da misliti na mnoge situacije
po svetu, še posebno na Bližnjem vzhodu. Vpitje ubogega in zatiranega najde takojšen
odziv pri Bogu, ki želi posredovati, da bi odprl pot rešitve za svobodno prihodnost,
za obzorje upanja."
Sveti oče je primer apostola Pavla, ki ob koncu svojega
življenja dela obračun, obrnil nase in na pastirje Cerkve.
Nato je papež nadeljeval:
“Sinodalni zbor, ki se danes zaključuje je imel ves čas pred sabo podobo prve krščanske
skupnosti, kot je opisana v Apostolskih delih: » Množica teh, ki so sprejeli vero,
je bila kakor eno srce in ena duša (Apd 4,32).« To resničnost smo okušali v preteklih
dneh, ko smo si podelili veselje in bolečino, skrbi in upanje kristjanov bližnjega
vzhoda. Živeli smo enotnost Cerkve v različnosti Cerkva, ki so navzoče na tem področju.
Preko vodstva Svetega Duha smo postali 'eno srce in ena duša' v veri, v upanju in
v ljubezni, še posebej med obhajanjem evharistije, ki je vir in višek cerkvene povezanosti,
kakor tudi med molitvenimi urami, ki smo jih obhajali vsako jutro v enem od sedmih
katoliških obredov Bližjega vzhoda.
Nato je sveti oče kristjanom bližnjega
vzhoda namenil Jezusove besede: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil,
da vam da kraljestvo (Lk 12,32).« Čeprav jih ni veliko, so prinašalci vesele novice
Božje ljubezni do vsakega človeka, ljubezni, ki se je razodela v osebi Jezusa Kristusa
ravno v Sveti deželi. Ta Beseda odrešenja, okrepljena z milostjo zakramentov, s posebno
močjo odmeva v krajih, v katerih je bila po Božji previdnosti napisana. Ona je edina
Beseda, ki je sposobna prekiniti grešni krog maščevanja, sovraštva in nasilja. Iz
očiščenega srca, ki je pomirjeno z Bogom in bližnjim, se lahko porodijo pobude in
sklepi za mir na krajevnem, narodnem in mednarodnem nivoju. K uresničitvi tega prizadevanja
je poklicana vsa mednarodna skupnost. Kristjani, kot polnopravni državljani, pa smejo
in tudi morajo dati v duhu blagrov svoj prispevek in tako postati sodelavci za mir
ter apostoli sprave za dobro vse družbe.
Že dolgo časa so na Bližnjem vzhodu
spori, vojne, nasilje in terorizem. Mir, ki je Božji dar, je tudi sad prizadevanja
ljudi dobre volje, narodnih in mednarodnih institucij, še posebej pa tistih držav,
ki so najbolj vključeni v prizadevanja za rešitev sporov. Nikoli ne smemo obupati,
če ni miru. Mir je možen. Mir je nujen. Mir je nujno potreben pogoj za človeka vredno
življenje tako posamezne osebe kot skupnosti. Mir je tudi najboljše zdravilo za preprečitev
izseljevanja iz Bližjega vzhoda. »Prosite za mir v Jeruzalemu«, pravi psalm 122. Molimo
za mir v Sveti deželi. Molimo za mir na Bližnjem vzhodu, zavzemimo se, da se bo ta
Božji dar ponujen vsem ljudem dobre volje razširil na ves svet.”
Ssveti oče
je spodubudil kristjane Bližnjega vzhoda: “Nadalje si lahko kristjani v svoji družbi
prizadevate za resnično versko svobodo in svobodo vesti, ki sta temeljni pravici človeške
osebe, ki naj bi ju spoštovala vsaka država. V številnih državah Bližnjega vzhoda
obstaja svoboda obredov, medtem ko je prostor za versko svobodo večkrat zelo omejen.
Razširitev tega prostora naj postane zahteva, ki bo zagotovila vsem pripadnikom različnih
verskih skupnosti resnično svobodo živeti in izpovedovati lastno vero. Ta tema bi
lahko postala predmet dialoga med kristjani in muslimani. Nujnost in potrebnost tega
dialoga, so potrdili tudi sinodalni očetje.
Sveti oče je tudi napovedal redno
škofovsko sinodo leta 2012 na temo: 'Nova evangelizatio ad christianam fidem tradendam',
Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere. Izkušnjo in sklepe sinode je
sveti oče izročil priprošnji Blažene Device Marije, Kraljice Miru.
Molitev
angelovega češčenja
Sveti oče je med molitvijo Angelovega češčenja
ponovil napoved izrečeno med današnjo homilijo za prihodnjo redno škofovsko sinodo
leta 2012, ki bo poglobila temo nove evangelizacije: Nova evangelizacija za posredovanje
krščanske vere. V nekaj besedah je Benedikt XVI. povzel sporočilo današnje božje
besede in besed, ki jih je med obhajanjem evharistije namenil kristjanom Bližnjega
vzhoda. Po blagoslovu je sveti oče spomnil na včerajšnjo beatifikacijo sestre Alfonze
Cheirici vVerčeliju. Nato je papež na kratko povzel v francoskem in angleškem jeziku
sporočilo pravkar zaključenega zasedanja škofovske sinode za bližnji vzhod. V nemškem
jeziku je papež pozdravil vse udeležence in poslušalece festivala cerkvene glasbe,
ki poteka v Rimu. V španskem jeziku je Benedikt XVI. omenil svetovni misijonski dan
in zaželel lepo nedeljo. Pozdravil je navzoče v tudi poljskem jeziku. Še posebej pa
se je obrnil na romarje, ki so se udeležili pobude Rimske poti v deželi Lacij. Na
koncu je papež vsem zaželel lepo nedeljo in teden.