Bl. Angela Folinjska
Kateheza Benedikta XVI.,13. oktober 2010

VATIKAN (sreda, 13. oktober 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnjo katehezo med splošno avdienco, ki je potekala na trgu sv. Petra v Vatikanu, posvetil bl. Angeli Folinjski, veliki italijanski mistikinji iz 13. stoletja, ki nas spodbuja, da »smo pozorni na znamenja, s katerimi Bog trka na dušo, pozorni na Božjo navzočnost, da bi se tako naučili poti z Bogom in k Bogu, v občestvu s Kristusom Križanim.« Življenje bl. Angele se začne s posvetnim življenjem, precej oddaljenim od Boga, je dejal papež. Po srečanju z likom sv. Frančiška in Kristusa Križanega pa se je njena duša prebudila in Angela je spoznala, »da le z Bogom postane življenje resnično življenje« in žalost zaradi grehov postane ljubezen in veselje. Danes smo vsi v nevarnosti,« je izpostavil papež, »da živimo kot da Bog ne obstaja: zdi se tako oddaljen od današnjega življenja.« Vendar pa ima Bog različne načine, s katerimi se poklanja duši in tako pokaže, da obstaja, me pozna in me ljubi.

Sveti oče je v ospredje postavil spreobrnitev bl. Angele in dolgo pot, ki jo je od 'strahu pred peklom' vodila do cilja, popolne združitve s Sveto Trojico. Kot je dejal papež, prvi del Angelinega življenja ni bil ravno življenje goreče Gospodove učenke.

Angela se je rodila leta 1248 v bogati družini v italijanskem mestu Foligno, nekaj kilometrov od Assisija. Kmalu ji je umrl oče, s strani matere pa je bila deležna površinske vzgoje. Kmalu je bila vpeljana v svetno okolje mesta Foligno, kjer je spoznala moža, se poročila in imela več otrok. Njeno življenje je bilo lahkomiselno. Počasi se je začela zavedati svojih grehov, vse do ključnega trenutka, ko se je zatekla k sv. Frančišku, ki se ji je prikazal v videnju, in ga prosila za pomoč, da bi opravila dobro spoved; bilo je leto 1285. Po treh letih so se pretrgale čustvene vezi: v nekaj mesecih so umrli njena mati, mož in vsi otroci. Angela je prodala vse svoje imetje in leta 1291 vstopila v tretji red sv. Frančiška. Umrla je v Folignu, 4. januarja 1309.

V Knjigi bl. Angele Folinjske, kjer so zbrani dokumenti o blaženi, beremo o njenem spreobrnjenju, nujnosti kesanja, ponižnosti in trpljenja, ter korakih njene duhovne poti. Svoja videnja in mistične izkušnje, ki jih je pripovedovala svojemu spovedniku, je s težavo opisovala, ne da bi jih razumsko predelala, kajti božja razsvetljenja je doživljala nenadoma in nepričakovano. Papež je dodal, da to »jasno kaže, kako edini in pravi Učitelj, Jezus, živi v srcu vsakega vernika in ga želi imeti v popolni lasti.«

Benedikt XVI. se je osredotočil na nekatere korake bogate duhovne poti bl. Angele in kot prvega izpostavil spoznanje greha, ki je povezano z velikim strahom pred pogubljenjem, ko duša grenko joka. »Ta strah pred peklom je skladen z vero, ki jo je Angela imela v trenutku spreobrnitve; gre za vero, v kateri je malo Božje ljubezni«, je dejal papež. »Kesanje, strah pred peklom in pokora odprejo Angeli pogled na žalostni 'križev pot', ki jo med osmim in petnajstim korakom privede na 'pot ljubezni'.« Na tej stopnji blažena še ne čuti ljubezni in, kot je sama pripovedovala, duša doživlja sram in grenkobo, ne doživlja ljubezni, ampak žalost, in je nezadovoljna. Angela je čutila potrebo, da bi nekaj dala Bogu in tako zadostila za svoje grehe, a počasi je spoznala, da nima ničesar, da je 'nič' pred Njim. Spoznala je, da le čista in resnična ljubezen, ki prihaja od Boga, da duši prepoznati lastne napake in božjo dobroto. V celoti se je odprla Božji ljubezni, ki se je izrazila v Kristusu, in je prosila za milost spoznanja največje skrivnosti, ljubezni Boga, ki je postal človek. »Angelino srce je ves čas čutilo rane greha,« je dejal papež, »tudi po dobri spovedi je čutila, da ji je bilo odpuščeno, a še vedno je ostala strta od greha, osvobojena in hkrati pogojena s preteklostjo, oproščena in potrebna pokore.« Angelo je spremljala tudi misel na pekel, kajti kolikor bolj duša napreduje po poti krščanske popolnosti, toliko bolj je prepričana da je nevredna in da si zasluži pekel, je dejal papež in nadaljeval, da je Angela tako spoznala, da to, kar jo bo odrešilo njene 'nevrednosti' in 'zasluženega pekla', ne bo njena 'združitev z Bogom' in njeno posedovanje 'resnice', ampak križani Jezus, njegovo križanje, njegova ljubezen. V Križanem namreč vidi popolno ravnotežje; v križu je človek-Bog, v najvišjem dejanju trpljenja je najvišje dejanje ljubezni. Benedikt XVI. je izpostavil, da je Angelino spreobrnjenje, ki se je začelo s spovedjo leta 1285, dozorelo šele s spoznanjem, da »je Božje odpuščanje zastonjski dar Očetove ljubezni«.

Prehod od spreobrnjenja do mistične izkušnje se je pri bl. Angeli dogodil preko Križanega. Bog, ki je trpeči človek, je postal njen učitelj popolnosti, je izpostavil sveti oče in nadaljeval, da je vsa njena mistična izkušnja bila usmerjena v to, da je preko očiščevanja in spreminjanja postajala podobna Jezusu. Ta identifikacija pa pomeni tudi živeti to, kar je Jezus živel: uboštvo, zaničevanje, žalost. Skrivnost te poti, od spreobrnjenja do mistične združitve s Kristusom, pa je po papeževih besedah stalna molitev. Kot je rekla sama bl. Angela: »Koliko bolj boš molil, toliko bolj boš razsvetljen.«

Med splošno avdienco je papež namenil molitev za uspešno rešitev vseh 33 čilskih rudarjev, starih od 19 do 63 let, ki že 69 dni čakajo na rešitev 625 metrov pod površjem puščave Atacame. »Še naprej z zaupanjem izročam rudarje Kristusovi božji dobroti,« je zatrdil sveti oče.

Audio: