2010-10-09 16:12:43

Kristjani na Bližnjem vzhodu – občestvo in pričevanje


VATIKAN (sobota, 9. oktober 2010, RV) – Cerkev je občestvo vernikov, ki ga je zbral Jezus Kristus, je občestvo, ki prinaša evangelij in pričevanje o križanem in vstalem Gospodu. Življenje Cerkve se odvija na več ravneh. Na prvem mestu je osebna vez vernika z Bogom, ki je preko krsta vključen v Kristusovo odrešenjsko delo. Poleg osebne pa je pomembna tudi občestvena dimenzija Cerkve, ne le kot neko znamenje, ampak kot življenjsko okolje in orodje evangelizacije, ki uresničuje poslanstvo v svetu.

Cilji škofovske sinode

Škofovska sinoda za Bližnji vzhod je prijateljsko srečanje odgovornih za katoliške skupnosti na tem območju. Hkrati je priložnost za obsežen in poglobljen razmislek o celotni Cerkvi. Osnovni cilj sinode je poživiti zavest o krščanski identiteti in izkušnjo občestva lokalnih Cerkva – med njimi samimi in z vesoljno Cerkvijo. Zasedanje je usmerjeno tudi v to, da poživi in okrepi medverski dialog, ki bi prispeval k skupnemu dobremu, kljub temu, da je v mnogih državah Bližnjega vzhoda verska svoboda omejena, da je religija pogostokrat orodje za dosego določenih ideoloških in političnih ciljev in kljub napadom, preganjanjem in ubijanjem kristjanov ter rušenjem njihovih cerkva in zgradb.

Bližnji vzhod – rojstni kraj krščanstva

Na Bližnjem vzhodu kristjani predstavljajo manjšino. V nekaterih državah gre za zares majhne skupnosti, ki so brez kakršnega koli političnega ali družbenega vpliva, in kjer vojne razmere ali napetosti neprestano izčrpavajo upanje na prihodnost in kristjane silijo v izseljevanje, kot je v včerajšnji oddaji Octava Dies na vatikanski televiziji dejal p. Federico Lombardi, direktor vatikanskega tiskovnega urada. A Bližnji vzhod je po njegovih besedah tudi območje, kjer je bilo rojeno krščanstvo, kjer so korenine njegovega starodavnega izročila ter njegovo kulturno in duhovno bogastvo. Zato se težave Cerkve na Bližnjem vzhodu tičejo vseh in zato je papež tudi sklical škofovsko sinodo za Bližnji vzhod, ki prvič da ni posvečena le eni temi ali eni celini ali posamezni državi, temveč prav posebnemu območju, je dejal p. Lombardi. ''Občestvo in pričevanje'' je tema sinode, ki nas spominja, da je prva skupnost vernikov v Jeruzalemu ''imela eno srce in eno dušo''. Kdor nima ne politične ne vojaške moči, kdor pogosto trpi zaradi nasilja, ne more da se ne bi skliceval na moč duha in ljubezni - močno in z zaupanjem lahko zakliče prošnjo miru, ki ni povezana z nobenimi političnimi zahtevami ali interesi.

Dialog z islamom

Razmere na Bližnjem vzhodu predstavljajo za krščansko skupnost in celotno Katoliško cerkev poseben izziv. Papež Benedikt XVI. nenehno izpostavlja pomen medverskega dialoga. Novembra 2008 je sveti oče takole dejal udeležencem Katoliško-muslimanskega foruma: »Dobro se zavedam, da imamo kristjani in muslimanu različne pristope k pravšanjem o Bogu. Kljub temu pa lahko in moramo biti častilci enega Boga, ki nas je ustvaril in ki skrbi za vsako osebo, na vsakem koncu sveta. Z vzajemnim spoštovanjem in solidarnostjo moramo pokazati, da se smatramo za člane ene same družine: družine, ki jo je Bog ustvaril in povezal od začetka stvarjenja do konca človeške zgodovine. Zato moramo skupaj delati za spodbujanje pravega spoštovanja človekovega dostojanstva in človekovih temeljnih pravic, kljub temu, na jih naši antropološki in teološki pristopi utemeljujejo na različne načine. Gre za široko področje, kjer lahko deloma skupaj za zaščito in pospeševanje moralnih vrednot, ki so del našega skupnega izročila. Le tako, da bomo izhajali iz priznanja središčnega mesta osebi in dostojanstvu vsakega človeškega bitja, spoštovali in branili življenje, ki je Božji dar in zatorej sveto tako za kristjane kot muslimane, bomo lahko našli skupno polje za izgradnjo bolj prijateljskega sveta, v katerem se nasprotja in razlike rešujejo na miren način in se moč uničujočih ideologij nevtralizira.«

Dialog z judovstvom

Temeljnega pomena je tudi katoliško-judovski dialog, postavljen na skupne korenine, kar je papež velikokrat izpostavil. Na srečanju z velikim rabinom v Jeruzalemu, maja 2009, je Benedikt XVI. dejal: »Judje in kristjani so enako močno zainteresirani, da se zagotovi spoštovanje svetosti človeškega življenja, središčna vloga družine, dobra vzgoja in izobrazba mladih, verska svoboda in svoboda vesti, temeljne vrednote za zdravo družbo. V pristopanju k najbolj nujnim etičnim vprašanjem današnjega časa, se naši skupnosti nahajata pred izzivom, da spodbudita ljudi dobre volje na razumski ravni, jih usmerita k verskim temeljem, ki podpirajo večne moralne vrednote.«

p. Andrzej Koprowski SJ, programski direktor Radia Vatikan







All the contents on this site are copyrighted ©.