Nadškof Eterović predstavil zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod

VATIKAN (petek, 8. oktober 2010, RV) – Generali tajnik škofovske sinode monsinjor Nikola Eterovič je danes v Vatikanu predstavil zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod, ki bo potekalo od 10. do 24. oktobra v Vatikanu. Škofovska sinoda za Bližnji vzhod, začela se bo v nedeljo s sveto mašo, ki jo bo daroval papež Benedikt XVI., se bo odvijala na temo Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje, kot vodilo pa je bil izbran stavek iz Apostolskih del: Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša (Apd 4, 32).

Škofovske sinode v Vatikanu se bo udeležilo 185 sinodalnih očetov, med njimi bo 101 škof ordinarij iz Bližnjega vzhoda, 23 iz diaspore in 19 iz afriških držav, ki mejijo na Bližnji vzhod, kakor tudi iz Evrope in ameriške celine.

Pomembna bo tudi navzočnost treh posebnih gostov, ki jih je na sinodo povabil sveti oče: rabin David Rosen, pri Ameriškem judovskem odboru odgovoren za verske zadeve, ki bo sinodalne očete nagovoril v sredo, 13. oktobra, zvečer; predstavnik sunitske skupnosti Muhammad al-Sammak, ki je politični svetovalec velikega muftija v Libanonu; in zastopnik šiitske skupnosti Ayatollah Seyed Mostafa Mohagheh Ahamabadi, ki je profesor prava na teheranski univerzi. Oba bosta v sinodalni dvorani nastopila v četrtek, 14. oktobra. Monsinjor Eterovič je izpostavil, da je navzočnost s papeževe strani povabljenih gostov pomembna in je znamenje razpoložljivosti Katoliške cerkve, da nadaljuje dialog z judovstvom, s katerim imajo kristjani posebne odnose, ter prav tako z islamom, ki je močno prisoten na Bližnjem vzhodu.

Monsinjor Eterovič je prav tako predstavil nekatere posebnosti sinode. Prvič se bodo pred svetim očetom zbrali skoraj vsi škofje ordinariji z Bližnjega vzhoda, tokratna škofovska sinoda pa bo tudi najkrajša med vsemi, trajala bo le 14 dni. Prav tako prvič bo med uradnimi jeziki škofovske sinode tudi arabski jezik. Zasedanja se bosta udeležila dva častna odposlanca, ki ju je imenoval sveti oče: antiohijski maronitski patriarh v Libanonu kardinal Nasrallah Sfeir in babilonski kaldejski patriarh v Iraku Emmanuel III. Delly. Poleg Cerkva latinskega obreda, bodo na zasedanju navzoči tudi predstavniki šestih katoliških Vzhodnih cerkva posebnega prava (sui iuris): koptske, sirske, grško-melkitske, maronitske, kaldejske in armenske. »Raznolikost tradicij, duhovnosti, liturgije, ureditve je bogastvo, ki ga je treba ohraniti, ne le za katoliške Vzhoden cerkve, ampak za celotno Katoliško cerkev, ki jo z ljubeznijo vodi rimski škof in pastir vesoljne Cerkve,« je dejal Eterovič.

Glede osnovnega namena posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod je monsijor Eterovič izpostavil predvsem pastoralnega ter dodal, da se pri tem ne more zanemariti tudi družbeni in politični. Cilja sta dva: okrepiti občestvo med samimi Vzhodnimi cerkvami ter med Vzhodnimi cerkvami in latinsko Cerkvijo, kot tudi odnose z ostalimi cerkvenimi skupnostmi, drugimi religijami in vsemi ljudmi dobre volje; drugi pomemben cilj pa je okrepiti krščansko identiteto kristjanov na Bližnjem vzhodu, in sicer preko Božje besede in obhajanja zakramentov. »Živeti v Sveti deželi,« je dejal generali tajnik škofovske sinode, »bi moralo biti vedno bolj prepoznano kot privilegij, povezan s posebnim poslanstvom. V interesu celotne Cerkve je, da Jezusova dežela ne postane muzej spomenikov in tragocenih kamnov, ampak ostane živa Cerkev, zgrajena iz živih kamnov,« je dejal Eterovič ter dodal, da so kristjani na Bližnjem vzhodu pogostokrat delavci za mir in zagovorniki odpuščanja in sprave, ki sta močno potrebna na tem območju.

Območje Bližnjega vzhoda poleg Jeruzalema in palestinskih ozemelj predstavlja 16 držav, ki se razprostirajo na dobrih 7 milijonov kvadratnih kilometrov. Katoličanov na Bližnjem vzhodu je dobrih 5,7 milijonov, kar je 1,6 odstotka vseh prebivalcev.

Audio: