Rožnovenska Mati Božja: rožni venec je molitev za vse
VATIKAN (četrtek, 7. oktober 2010, RV) – Cerkev danes obhaja praznik Rožnovenske
Matere Božje. K ponovnemu odkritju rožnega venca kot poti, ki vodi v osebno srečanje
s Kristusom, je včeraj med splošno avdienco pozval tudi papež Benedikt XV.
Rožni
venec je molitev za vse, preprosta in učinkovita, zatrjuje papež Benedikt XVI. »Rožni
venec je kontemplativna molitev, dostopna vsem: velikim in majhnim, laikom in klerikom,
učenim in manj poučenim,« je dejal papež pred dvema letoma v Pompejih in nadaljeval,
da je rožni venec duhovna vez z Marijo, da bi tako ostali združeni z Jezusom, se po
njem upodobili, mu postali enaki v občutenju in se obnašali, kakor se je on. »Rožni
venec je kot duhovno orožje v boju proti zlu, proti vsakemu nasilju, za mir v srcih,
v družinah, v družbi in v svetu,« je dejal papež.
K molitvi rožnega venca
sveti oče Benedikt XVI. posebej poziva mlade, da bi ta postal njihova vsakodnevna
molitev in zaupna izročitev v Božje roke. »Kadar se rožni venec moli na pravi način,
ne mehanično in površno, ampak poglobljeno, prinaša mir in spravo,« je leta 2008
dejal papež v rimski baziliki Marije Snežne. Vsebuje namreč zdravilno moč presvetega
Jezusovega Imena, ki se z vero in ljubeznijo ponavlja sredi vsake Zdravamarije.
Papež
nas vabi, da se izročimo Mariji, ki je kraljica rožnega venca, in sicer v duhu njenega
Magnificata. Kot je sveti oče dejal ob zaključku majnika leta 2008, je Marija blagoslovljena
zato, ker je verjela. Iz vere je namreč sprejela Gospodovo besedo in tako je Beseda
postala meso. »Njena vera ji je pomagala spoznati, da so vsi prestoli tega
sveta začasni, medtem ko je Božji prestol edina skala, ki se ne spremeni in ne pade.«
Rožni
venec je nastal leta 1200 s sv. Dominikom Guzmanom, ustanoviteljem reda pridigarjev
oziroma dominikancev. Sv. Dominik je bil goreče vdan Materi Božji. Da bi revnim pomagal
živeti vero, jih je učil premišljevati o skrivnostih učlovečenja s pomočjo molitve
Zdravamarija. Praznik Rožnovenske Matere Božje je v koledar katoliške Cerkve vpeljal
papež Pij V. v 16. stoletju. S tem je hotel obeležiti zmago v bitki pri Lepantu leta
1571, v kateri so se kristjani zoperstavili muslimanski nevarnosti, ki je grozila
krščanski Evropi.