Pater Federico Lombardi sinoči v Rimu daroval slovesno sveto mašo ob 470-letnici Družbe Jezusove

RIM (torek, 28. september 2010, RV) – Najožji pomočnik vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove pater Federico Lombardi je sinoči v rimski cerkvi Presvetega Jezusovega imena ob navzočnosti okrog sto jezuitov daroval slovesno sveto mašo ob 470-letnici Družbe Jezusove. Pater Lombardi, ki je tudi predstojnik tiskovnega urada Svetega sedeža in generalni direktor našega radia, je v homiliji jezuite pozval, naj bodo podnevi in ponoči z opasanimi ledji vedno pripravljeni plačati dolg zvestobi svoji poklicanosti in poslanstvu. Naš dom ni samostan, marveč svet. Naše obzorje je prostrano kot svet, zato papežu ponujamo našo razpoložljivost in zvestobo, da nas uporabi povsod tam, kjer se mu to zdi koristno za služenje veri, je poudaril pater Lombardi in dodal, da redovne zaobljube zagotovo imajo asketsko duhovno vrednost, toda redovnike predvsem delajo svobodne za služenje, osvobajajo jih njih samih in drugih obvez.

Lombardi je ob tem spomnil na besede papeža Pavla VI., ki je o jezuitih dejal, da so prednja straža tiste temeljite prenove, ki se je Cerkev loteva v tem sekulariziranem svetu. Vaša družba je preiskus vitalnosti Cerkve skozi stoletja: je morda najpomembnejši topilnik, v katerega se stekajo težave, skušnjave, napori, večnost in uspehi celotne Cerkve, je Družbi Jezusovi po Lombardijevih besedah dejal Pavel VI. Najožji pomočnik vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove patra Adolfa Nicolasa je še spomnil na izjemne apostolske pobude, ki jih je v 470 letih svojega obstoja in delovanja izvedla Družba Jezusova, kot tudi na slabosti, preizkušnje in ponižanja, s katerimi se je morala spoprijeti. Bila je ukinjena in pred približno 200 leti ponovno oživljena, velikokrat pregnana iz različnih držav, pred 50-timi leti je imela največ, 36.000, članov in danes jih šteje približno polovico manj. Preizkušnje, s katerimi se v teh časih sooča verodostojnost Cerkve, temeljite preizkušnje vere v sekulariziranem svetu, preizkušnje skladnosti, verodostojnosti pričevanja in svetosti življenja, so življenjske preizkušnje, ki jih Družba živi v svoji notranjosti, v svojem lastnem korpusu, je dejal pater Lombardi, ki se je v homiliji pojasnil tudi same začetke Družbe Jezusove leta 1540. Spomnil je, kako so se sveti Ignacij Lojolski, ustonovitelj Družbe, in njegovi prvi tovariši dali na razpolago papežu, naj jih napoti tja, kjer je služenje Cerkve najbolj potrebno. Od marca do junija leta 1539 so podnevi opravljali duhovni in karitativni apostolat, zvečer pa so molili in premišljevali o svojem delu. Do tedaj niso razmišljali o tem, da bi ustanovili nov red. Njihov način življenja je namreč, kot je pojasnil Lombardi, zelo razlikoval od načina življenja že obstoječih redovnih skupnosti, ki so živele v samostanih in ki so velik del dneva posvečale molitvi. Ignacij in njegovi tovariši pa so čutili, da je njihov dom svet ter da služenje drugemu z besedo in dobrimi deli zahteva veliko časa in prilagodljivosti. Čas tega premišljevanja Ignacija in njegovih prvih tovarišev, ki ga jezuiti imenujejo odločanje prvih tovarišev, se je zaključil z oblikovanjem tako imenovanih Petih poglavij, ki so vsebovala osnovne elemente nastajajoče skupnosti. Teh Pet poglavij je papež Pavel III. uradno odobril 27. septembra leta 1540 in tako je nastala Družba Jezusova.

Audio