Pater Federico Lombardi sinoči v Rimu daroval slovesno sveto mašo ob 470-letnici Družbe
Jezusove
RIM (torek, 28. september 2010, RV) – Najožji pomočnik vrhovnega predstojnika Družbe
Jezusove pater Federico Lombardi je sinoči v rimski cerkvi Presvetega Jezusovega imena
ob navzočnosti okrog sto jezuitov daroval slovesno sveto mašo ob 470-letnici Družbe
Jezusove. Pater Lombardi, ki je tudi predstojnik tiskovnega urada Svetega sedeža in
generalni direktor našega radia, je v homiliji jezuite pozval, naj bodo podnevi in
ponoči z opasanimi ledji vedno pripravljeni plačati dolg zvestobi svoji poklicanosti
in poslanstvu. Naš dom ni samostan, marveč svet. Naše obzorje je prostrano kot svet,
zato papežu ponujamo našo razpoložljivost in zvestobo, da nas uporabi povsod tam,
kjer se mu to zdi koristno za služenje veri, je poudaril pater Lombardi in dodal,
da redovne zaobljube zagotovo imajo asketsko duhovno vrednost, toda redovnike predvsem
delajo svobodne za služenje, osvobajajo jih njih samih in drugih obvez.
Lombardi
je ob tem spomnil na besede papeža Pavla VI., ki je o jezuitih dejal, da so prednja
straža tiste temeljite prenove, ki se je Cerkev loteva v tem sekulariziranem svetu.
Vaša družba je preiskus vitalnosti Cerkve skozi stoletja: je morda najpomembnejši
topilnik, v katerega se stekajo težave, skušnjave, napori, večnost in uspehi celotne
Cerkve, je Družbi Jezusovi po Lombardijevih besedah dejal Pavel VI. Najožji pomočnik
vrhovnega predstojnika Družbe Jezusove patra Adolfa Nicolasa je še spomnil na izjemne
apostolske pobude, ki jih je v 470 letih svojega obstoja in delovanja izvedla Družba
Jezusova, kot tudi na slabosti, preizkušnje in ponižanja, s katerimi se je morala
spoprijeti. Bila je ukinjena in pred približno 200 leti ponovno oživljena, velikokrat
pregnana iz različnih držav, pred 50-timi leti je imela največ, 36.000, članov in
danes jih šteje približno polovico manj. Preizkušnje, s katerimi se v teh časih sooča
verodostojnost Cerkve, temeljite preizkušnje vere v sekulariziranem svetu, preizkušnje
skladnosti, verodostojnosti pričevanja in svetosti življenja, so življenjske preizkušnje,
ki jih Družba živi v svoji notranjosti, v svojem lastnem korpusu, je dejal pater Lombardi,
ki se je v homiliji pojasnil tudi same začetke Družbe Jezusove leta 1540. Spomnil
je, kako so se sveti Ignacij Lojolski, ustonovitelj Družbe, in njegovi prvi tovariši
dali na razpolago papežu, naj jih napoti tja, kjer je služenje Cerkve najbolj potrebno.
Od marca do junija leta 1539 so podnevi opravljali duhovni in karitativni apostolat,
zvečer pa so molili in premišljevali o svojem delu. Do tedaj niso razmišljali o tem,
da bi ustanovili nov red. Njihov način življenja je namreč, kot je pojasnil Lombardi,
zelo razlikoval od načina življenja že obstoječih redovnih skupnosti, ki so živele
v samostanih in ki so velik del dneva posvečale molitvi. Ignacij in njegovi tovariši
pa so čutili, da je njihov dom svet ter da služenje drugemu z besedo in dobrimi deli
zahteva veliko časa in prilagodljivosti. Čas tega premišljevanja Ignacija in njegovih
prvih tovarišev, ki ga jezuiti imenujejo odločanje prvih tovarišev, se je zaključil
z oblikovanjem tako imenovanih Petih poglavij, ki so vsebovala osnovne elemente nastajajoče
skupnosti. Teh Pet poglavij je papež Pavel III. uradno odobril 27. septembra leta
1540 in tako je nastala Družba Jezusova.