Kardinal Turkson v Združenih Narodih o uresničevanju razvojnih ciljev Tisočletja

NEW YORK (torek, 21. september 2010, RV) – Svetovni voditelji so se včeraj zbrali na vrhu v New Yorku, kjer si v Združenih narodih prizadevajo pospešiti uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, ki jih je 192 držav in vsaj 23 mednarodnih organizacij sprejelo leta 2000. Sporočilo, ki ga želijo svetovni voditelji posredovati vedno bolj globaliziranemu svetu, je, da je milijardo človeških bitij še vedno mogoče osvoboditi ekstremne revščine – eden od razvojnih ciljev tisočletja je namreč prav ta: do leta 2015 izkoreniniti ekstremno revščino in lakoto.

Včeraj je v stekleni dvorani Organizacije združenih narodov spregovoril tudi predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir kardinal Peter Turkson, ki je poudaril, da je v prizadevanju za zmanjšanje revščine treba v središče postaviti človeško osebo in njeno dostojanstvo. Hkrati je kardinal mednarodno skupnost pozval, naj se ne boji revežev. Mednarodno skupnost pozivam, naj se ne boji revežev. Milenijske razvojne cilje je treba uporabiti za boj zoper revščino, ne pa za odstranjevanje revežev, je dejal kardinal Turkson. Namesto tega je treba po njegovih besedah revnim državam zagotoviti prijazno finančno in trgovinsko ogrodje ter jim pomagati pri spodbujanju dobrega vladanja in sodelovanja civilne družbe. Če bo tako, je prepričan Turkson, bodo Afrika in druga revna območja na svetu učinkovito prispevala k blagostanju vseh.

Predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir je tudi poudaril, da stremljenje k razvoju zahteva aktivno mobilizacijo vseh subjektov civilne družbe, v tem pogledu pa je nedvomno v ospredje treba postaviti človeško osebo, subjekt, ki prvi odgovorja za razvoj. Človeška oseba mora biti v središču naših prizadevanj za razvoj. Če bodo spoštovane politične, verske in ekonomske pravice in svoboščine vseh, bomo poskuse, da bi ukrotili revščino, zamenjali za poskuse ustvariti bogastvo, osebe pa ne bomo videli več kot breme, marveč kot del rešitve, je poudaril kardinal Turkson. Prirojeno in enako dostojanstvo, osebnost in transcendentnost slehernega človeškega bitja morajo torej po njegovih besedah biti temelj sleherne in vsake razvojne politike. Moralna odgovornost do življenja predstavlja bogato družbeno in ekonomsko sredstvo, je sklicujoč se na papeževe besede v okrožnici Ljubezen v resnici dejal kardinal Turkson. Spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti ter spoštovanje sposobnosti mož in žena, da živijo visoke moralne standarde, namreč po njegovih besedah potrjuje njihovo osebno trascendentnost, tudi če živijo v revščini, prva temeljna kamna gradnje skladne družbe pa sta nadzorovanje strasti in preseganje hedonističnih nagibov. Sveti sedež zato, tako kardinal Turkson, zagovarja prepričanje, da se bo položaj ljudi, ki živijo v revščini, izboljšal le, če bodo milenijski razvojni cilji razumljeni v skladu z objektivnimi moralnimi standardi in človeško naravo.
Audio