Prvi dan papeževega potovanja v Združenem kraljestvu

EDINBURGH (četrtek, 16. september 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes ob 10. uri in 30 minut po krajevnem oziroma ob 11. uri in 30 minut po našem času prispel v škotski Edinburgh, kjer je začel svoje 17. mednarodno apostolsko potovanje in prvo državniško v Združeno kraljestvo. Svetega očeta je na letališču sprejel edinburški vojvoda princ Filip, kar je bil izraz velike pozornosti najvišjih državnih oblasti do Benedikta XVI. - takšen sprejem namreč sicer ni običajen. Z letališča se je papež, čigar štiridnevni obisk Združenega kraljestva bo osredotočen na temo Srce govori srcu, odpravil v edinburško kraljevo palačo Holyroodhouse, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejela britanska kraljica Elizabeta II. s soprogom princem Filipom. Sprejema v kraljevi palači se je udeležilo kakih 400 političnih, civilnih in cerkvenih predstavnikov ter pripadnikov anglikanske zveze. Med navzočimi sta bila tudi anglikanski primas Rowan Williams in namestnik britanskega premiera Nick Clegg.

Papežev govor
Papež je v govoru izpostavil globoke krščanske korenine Združenega kraljestva ter spomnil na mnoge osebnosti, ki so v britanski družbi pustile neizbrisen pečat ravno zato, ker so se navdihovale v krščanski veri. Prav tako je poudaril pomen ohranjanja krščanskega temelja in tradicionalnih vrednot ter britanski narod povabil, naj ne zatemni lastnih krščanskih korenin.

»Veličanstvo, hvala za vaše ljubeznivo povabilo naj uradno obiščem Združeno Kraljestvo in za Vaše tople pozdravne besede v imenu britanskega naroda. Medtem ko se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu, mi dovolite, da razširim svoje pozdrave na vse prebivalce Združenega kraljestva in prijateljsko stisnem roko vsakemu od njih,« so bile prve papeževe besede, ki jih je namenil kraljici Elizabeti II.

Papež je dejal, da ime palače Holyroodhouse spominja na Sveti Križ in kaže na globoke krščanske korenine, ki so še vedno prisotne v britanski družbi: »Vladarji Anglije in Škotske so bili od vsega začetka kristjani, med njimi sta tudi izjemna svetnika, sveti Edvard Spoznavalec in sveta Marjeta Škotska. Kakor Vam je znano so mnogi med njimi zavestno izvajali svoje vladarske dolžnosti v luči evangelija ter tako oblikovali narod v dobrem na globljem nivoju. Tako je krščansko sporočilo postalo sestavni del jezika, misli in kulture ljudstva na teh otokih že več kot tisoč let. Spoštovanje Vaših prednikov do resnice in pravičnosti, usmiljenja in krščanske dobrodelnosti ste pejeli po veri, ki ostane velika moč za dobro vašega kraljestva, v veliko korist tako za kristjane kot nekristjane.«

V nadaljevanju je Benedikt XVI. navedel nekatere zglede te moči za dobro, ki jih je mnogo v zgodovini Velike Britanije: »Skozi dolgo zgodovino Velike Britanije lahko najdemo veliko primerov te moči za dobro. Tudi v bližnji preteklosti, ko je Velika Britanija po osebnostih kot sta William Wilberforce in David Livingstone posredovala, da se ustavi mednarodna trgovina s sužnji. Navdihnjene z vero, so žene kot Florence Nightingale služile ubogim in bolnim in tako postavile nove standarde v zdravstveni oskrbi, ki so jih prevzeli tudi drugje. John Henry Newman, njegovo beatifikacijo bom kmalu obhajal, je bil eden izmed mnogih britanskih kristjanov svojega časa, katerega dobrota, govorništvo in delovanje so bili v čast njegovim sodržavljanjom in sodržavljankam. Te in številne druge je spodbujala ta globoka vera, ki se je porodila in rastla na tem otočju.«

Papež Beneditk XVI. je v nadaljevanju tudi spomnil na nasprotovanje Velike Britanije nacističnemu režimu in na držo slednjega do krščanskih duhovnikov in redovnikov, ki so svoje nasprotovanje režimu plačali z življenjem. Pri tem je sveti oče opozoril na ekstremni ateizem 20. stoletja ter poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti, kako izključitev Boga, religije in vrlin iz javnega življenja vodi v okrnjen pogled na človeka in družbo. Izpostavil je tudi ključno vlogo Velike Britanije v oblikovanju mednarodnega dogovora po drugi svetovni vojni, omenil pa je tudi dogodke povezane s Severno Irsko, pri čemer je izpostavil mirno rešitev lokalnih konfliktov. Ob koncu je še izpostavil prizadevanje Združenega kraljestva, da bi bilo sodobna in multikulturna družba. Pri tem je papež dejal, da se v tej spodbudni nalogi lahko vedno ohrani spoštovanje do tradicionalnih vrednot in do tistih kulturnih izrazov, ki jih bolj agresivne oblike sekularizma več ne podpirajo in ne tolerirajo. Benedikt XVI. je povabil, naj se ne dopusti, da bi se zatemnil krščanski temelj, ki je osnova svoboščin. Ta dediščina, ki je vedno dobro služila narodu, lahko vedno oblikuje kraljičino vladanje in njen narod.

Sveti oče je ob koncu nagovora izrekel še besede blagoslova: »Bog naj blagoslovi Vaše Veličanstvo in vse osebe Vašega kraljestva. Hvala.«

Sprejem pri kraljici
Kraljica Elizabeta II. je medtem v svojem govoru papežu izrekla dobrodošlico ter izpostavila vlogo Svetega sedeža pri vzpostavljanju miru v Severni Irski in njegovo zavzetost za družbeni razvoj in zaščito šibkih. Dejala je tudi, da obisk Benedikta XVI. spominja na pomen krščanskih korenin Združenega kraljestva. Vera je bila vselej temeljna prvina britanskega družbenega življenja, je poudarila britanska kraljica in spomnila na kardinala Newmana, ki je, kot je dejala, pomemben zgled na področju sprave. Ob tem je izrazila upanje za vedno učinkovitejši dialog med verniki, ki jim je skupno zavračanje izkoriščanja Božjega imena za upravičevanje nasilja. Svoboda bogočastja je v osrčju naše strpne in demokratične družbe, je še dodala.

Papež je kraljici Elizabeti podaril prestižni ročno izdelani evangeliar iz Lorscha, katerega original je razdeljen na dve enoti: eno hranijo v biblioteki Batthyaneum v Alba Iulii, drugo pa v Vatikanski apostolski knjižnici. Faksimile, ki sta ga izdala Faksimile Verlag in Vatikanska apostolska knjižnica, je edinstveni primerk na svetu, saj obsega obedve enoti in je napisan z zlatimi črkami.
Avdio