2010-09-12 15:30:34

Papež v opoldanskem nagovoru: Bog, ki nam vedno prvi prihaja naproti


CASTEL GANDOLFO (nedelja, 12. september 2010, RV)Bog, ki nam vedno prvi prihaja naproti. S temi besedami bi lahko povzeli današnji nagovor papeža Benedikta XVI., ki ga je imel pred opoldansko molitvijo Angelovo čaščenje. V Castel Gandolfu zbrane vernike pa je sveti oče tudi zaprosil, da ga z molitvijo spremljajo na njegovem apostolskem potovanju v Združeno kraljestvo, ki ga bo začel v četrtek, 16. septembra, in med katerim bo razglasil kardinala Johna Henryja Newmana za blaženega.

"Pastir, ki najde izgubljeno ovco, je Gospod sam, ki skupaj s križem sprejme nase grešno človeštvo, da bi ga odrešil."

Benedikt XVI. je svoj nagovor naslonil na današnji evangelijski odlomek, v katerem Jezus pove tri prispodobe o Božjem usmiljenju (Lk 15, 1-31). Zgodbe o pastirju, ki gre iskat izgubljeno ovco, o ženi, ki išče drahmo, o očetu, ki gre naproti izgubljenemu sinu in ga objame, niso le besede, ampak so tudi razlaga Božjega bivanja in delovanja. Pastir, ki najde izgubljeno ovco, je Gospod sam, ki skupaj s križem sprejme nase grešno človeštvo, da bi ga odrešil, je pojasnjeval papež. Izgubljeni sin je mladenič, ki je od očeta dobil dediščino, odpotoval v daljno deželo, kjer je z razuzdanim življenjem zapravil svoje premoženje. Zaradi pomanjkanja je bil prisiljen delati kot hlapec in se je hotel nasititi s hrano, namenjeno živalim. Nato je »šel vase«, je izpostavil svetopisemske besede papež in nadaljeval, da v njih zaznamo notranje romanje, na katerega se je podal izgubljeni sin, njegovo vračanje k samemu sebi in k očetu. »Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin,« pise v evangeliju. Pri tem je papež navedel sv. Avguština, ki je zapisal, da je sama Božja beseda tista, ki človeka kliče, da se vrne. »Ko je bil sin še daleč,« je nadaljeval papež z evangelijskimi besedami, »ga je oče zagledal in se ga usmilil, pritekel je, ga objel in poljubil,« in poln veselja je pripravil zabavo.

Bog nam vedno prvi prihaja naproti

Kako naj ne bi odprli svoje srce tej gotovosti, da smo kljub temu, da smo grešniki, ljubljeni od Boga, je zastavil vprašanje sveti oče. Bog se namreč nikoli ne utrudi v tem, da nam prihaja naproti, vedno prvi preteče pot, ki nas loči od njega. Papež je spomnil na drugo Mojzesovo knjigo, kjer beremo, kako Mojzesu z zaupano in drzno prošnjo uspe Boga prestaviti iz sodnega prestola na prestol usmiljenja (2 Mz 32,7-14). Kesanje je po papeževih besedah merilo vere, in zahvaljujoc kesanju se vera vrne k Resnici. Kakor pise apostol Pavel Timoteju: »Vendar se me je usmilil, ker sem delal v neveri, iz nevednosti.« V prispodobi o sinu, ki se vrne domov, pa je Benedikt XVI. še izpostavil starejšega brata, ki je bil ogorčen zaradi sprejema svojega brata. Spet je oče tisti, ki gre sinu naproti, ki stopi iz hiše in ga roti: »Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.« Samo vera lahko spremni egoizem v veselje in nas ponovno poveže v pravilne odnose z bližnjim in z Bogom, je izpostavil papež, kajti kakor pravi oče v priliki, treba se je »poveseliti in vzradostiti, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.«

Avdio: RealAudioMP3







All the contents on this site are copyrighted ©.