2010-08-25 16:10:09

Srečanje v Riminiju včeraj v znamenju zaščite življenja in nauka kardinala Newmana


RIMINI (sreda, 25. avgust 2010, RV) – Včerajšnji dan srečanja za prijateljstvo med narodi v Riminiju je minil v znamenju razprav o zaščiti življenja in splavu ter razglasitve kardinala Johna Henryja Newmana za blaženega. O zaščiti življenja v Združenih državah Amerike, zlasti pa še o zvezi med moralo in pravom, so govorili docent na univerzi v Nottinghamu John Milbank, docent na univerzi v Firencah Andrea Simoncini in docent na univerzi Notre Dame Carter Snead. Slednji je poudaril, da je še nerojeni otrok nedvomno že del človeške družbe. Sodobna embriologija namreč po njegovih besedah potrjuje, da so nerojeni že človeški organizmi v celoti, popolni in integrirani. Temeljna moralna in pravna vrednost vsakega člana človeške vrste ne sme nikoli biti odvisna od njegove starosti, položaja ali teže za družbo. Ta zapoved mora posebej odmevati še zlasti med kristjani in v ureditvah držav, ki v Združenih državah Amerike predvidevajo spoštovanje enakega dostojanstva vseh ljudi, zapisano v temeljne listine ameriškega naroda, je dejal profesor Snead.

Dublinski nadškof monsinjor Diarmuid Martin je medtem včeraj govoril o aktualnosti zveze med vero in razumom v misli kardinala Johna Henryja Newmana, ki ga bo papež Benedikt XVI. med svojim obiskom Velike Britanije 19. septembra razglasil za blaženega. Ta irski anglikanec, ki se je leta 1845 spreobrnil v kristjana, je bil teolog, zgodovinar, vzgojitelj in filozof, za katerega bi ena izmed največjih nesreč sodobnega časa bila ločitev znanosti in vere. Nadškof Martin je izpostavil izredno aktualnost Newmanove misli za današnjo Irsko in Evropo, rekoč da je bodoči blaženi pomemben lik krščanskega pričevanja v irski družbi 19. stoletja, ki je bila sovražna do vere. Danes Cerkev na Irskem po nadškofovih besedah zaradi spolnih zlorab mladostnikov, ki so jih zagrešili nekateri duhovniki, preživlja težko obdobje, zato mora Cerkev, kot je dejal Martin, ponovno najti svoj prostor na kulturnem področju, ki ga danes nima. Irska je danes močno laizirana. Obstaja nevarnost, da se bo vera skrčila na neko proprosto mestno verovanje, ki si ga snuje vsak sam, tako da iz kršanskega sporočila jemlje tisto, kar ga najbolj zanima, je opozoril irski primas. »Irska potrebuje ljudi, kakršen je bil Newman, ki vedo, kako se soočiti z modernostjo, začenši pri čvrsti veri. Cerkev na Irskem ne potrebuje organizacijskih reform, pač pa vero, ki kljubuje modernosti,« je poudaril nadškof Martin. Opozoril je še na krize in dvome, za katere se zdi, da ne vodijo nikamor, a hkrati izrazil prepričanje, da pristna želja Boga ljudem prinaša nepričakovano luč, ki je gotovost vere, temelječe na razumu. Po nadškofovih besedah pa kljub vsemu velik del irskega naroda, tudi katoliškega dela, še vedno ne razume prostranosti kulturnih sprememb, ki imajo neizogibno negativne učinke v vsakdanjem življenju. Irski primas je še poudaril, da lahko nauk kardinala Newmana o povezanosti vere srca z razumom Irsko in vso Evropo potisne onstran sektaškega duha, ki preprečuje poznavanje resnice.
 
Danes popoldne pa so udeleženci 31. srečanja za prijateljstvo med narodi, ki se bo zaključilo v soboto, govorili na temo Verski čut in kitajska misel, o čemer so predavali profesorji na katoliški univerzi Fu Jen in misijonar Duhovniške bratovščine svetega Karla Borromea v Taipeiju. Zbrane na Meetingu, ki poteka na temo Tista narava, ki nas vabi, naj si želimo velikih stvari, je danes nagovoril tudi beneški patriarh kardinal Angelo Scola, ki je predaval na temo Želeti si Boga. Cerkev in postmodernost.







All the contents on this site are copyrighted ©.