Srečanje v Riminiju včeraj v znamenju zaščite življenja in nauka kardinala Newmana
RIMINI (sreda, 25. avgust 2010, RV) – Včerajšnji dan srečanja za prijateljstvo
med narodi v Riminiju je minil v znamenju razprav o zaščiti življenja in splavu ter
razglasitve kardinala Johna Henryja Newmana za blaženega. O zaščiti življenja v Združenih
državah Amerike, zlasti pa še o zvezi med moralo in pravom, so govorili docent na
univerzi v Nottinghamu John Milbank, docent na univerzi v Firencah Andrea Simoncini
in docent na univerzi Notre Dame Carter Snead. Slednji je poudaril, da je še nerojeni
otrok nedvomno že del človeške družbe. Sodobna embriologija namreč po njegovih besedah
potrjuje, da so nerojeni že človeški organizmi v celoti, popolni in integrirani. Temeljna
moralna in pravna vrednost vsakega člana človeške vrste ne sme nikoli biti odvisna
od njegove starosti, položaja ali teže za družbo. Ta zapoved mora posebej odmevati
še zlasti med kristjani in v ureditvah držav, ki v Združenih državah Amerike predvidevajo
spoštovanje enakega dostojanstva vseh ljudi, zapisano v temeljne listine ameriškega
naroda, je dejal profesor Snead.
Dublinski nadškof monsinjor Diarmuid Martin
je medtem včeraj govoril o aktualnosti zveze med vero in razumom v misli kardinala
Johna Henryja Newmana, ki ga bo papež Benedikt XVI. med svojim obiskom Velike Britanije
19. septembra razglasil za blaženega. Ta irski anglikanec, ki se je leta 1845 spreobrnil
v kristjana, je bil teolog, zgodovinar, vzgojitelj in filozof, za katerega bi ena
izmed največjih nesreč sodobnega časa bila ločitev znanosti in vere. Nadškof Martin
je izpostavil izredno aktualnost Newmanove misli za današnjo Irsko in Evropo, rekoč
da je bodoči blaženi pomemben lik krščanskega pričevanja v irski družbi 19. stoletja,
ki je bila sovražna do vere. Danes Cerkev na Irskem po nadškofovih besedah zaradi
spolnih zlorab mladostnikov, ki so jih zagrešili nekateri duhovniki, preživlja težko
obdobje, zato mora Cerkev, kot je dejal Martin, ponovno najti svoj prostor na kulturnem
področju, ki ga danes nima. Irska je danes močno laizirana. Obstaja nevarnost, da
se bo vera skrčila na neko proprosto mestno verovanje, ki si ga snuje vsak sam, tako
da iz kršanskega sporočila jemlje tisto, kar ga najbolj zanima, je opozoril irski
primas. »Irska potrebuje ljudi, kakršen je bil Newman, ki vedo, kako se soočiti z
modernostjo, začenši pri čvrsti veri. Cerkev na Irskem ne potrebuje organizacijskih
reform, pač pa vero, ki kljubuje modernosti,« je poudaril nadškof Martin. Opozoril
je še na krize in dvome, za katere se zdi, da ne vodijo nikamor, a hkrati izrazil
prepričanje, da pristna želja Boga ljudem prinaša nepričakovano luč, ki je gotovost
vere, temelječe na razumu. Po nadškofovih besedah pa kljub vsemu velik del irskega
naroda, tudi katoliškega dela, še vedno ne razume prostranosti kulturnih sprememb,
ki imajo neizogibno negativne učinke v vsakdanjem življenju. Irski primas je še poudaril,
da lahko nauk kardinala Newmana o povezanosti vere srca z razumom Irsko in vso Evropo
potisne onstran sektaškega duha, ki preprečuje poznavanje resnice. Danes
popoldne pa so udeleženci 31. srečanja za prijateljstvo med narodi, ki se bo zaključilo
v soboto, govorili na temo Verski čut in kitajska misel, o čemer so predavali profesorji
na katoliški univerzi Fu Jen in misijonar Duhovniške bratovščine svetega Karla Borromea
v Taipeiju. Zbrane na Meetingu, ki poteka na temo Tista narava, ki nas vabi, naj si
želimo velikih stvari, je danes nagovoril tudi beneški patriarh kardinal Angelo Scola,
ki je predaval na temo Želeti si Boga. Cerkev in postmodernost.