Bl. mati Terezija, znamenje in orodje Božje ljubezni

RIM (sreda, 25. avgust 2010, RV) – Bila je znamenje in orodje Božje ljubezni. S svojim delom med najbolj ubogimi, je bl. mati Terezija prinašala evangelij kristjanom in nekristjanom govorila o bistvu ljubezni, ki je Božji dar in pot proti Bogu. Tako Cerkvi kot svetu je dala neizbrisen pečat. Papež Janez Pavel II. jo je za blaženo razglasil 19. oktobra 2003. Jutri pa se bomo spomnili 100. obletnice njenega rojstva.


Življenjski zgled bl. matere Terezije je mnoge ljudi različne verske pripadnosti spodbudil k spoznanju, da le podarjanje samega sebe lahko zares zadovolji duhovno hrepenenje: duhovno hrepenenje, ki se izteguje v odnos z Bogom in preko ljubezni prihaja k drugemu. Kot je zapisal papež Benedikt XVI.: Ljubezen do bližnjega je pot, na kateri se srečamo tudi z Bogom, kajti v najmanjših bratih srečamo samega Jezusa in v Jezusu srečamo Boga. Papež Janeza Pavel II. je ob tretji obletnici smrti bl. matere Terezije dejal, da je utelešala tisto ljubezen, na katero je Jezus posebej pokazal svojim učencem: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« Ljubezen matere Terezije se je napajala v majhnih vsakodnevnih gestah, v trenutkih, ko je drugim lajšala trpljenje, osamljenost, obupanost, na vsakem koraku in v vsaki okoliščini. Gre za »ljubezen vsakdanjosti«, ki se začne v lastni družini, z osnovnim ciljem: drugemu prinašati Božjo ljubezen. Sestram, ki so se pridružile njeni redovni skupnosti misijonark ljubezni, je mati Terezija takole govorila o univerzalnem poklicu ljubezni: »Vsi smo poklicani k popolni ljubezni: svetost ni razkošje nekaterih, ampak preprosta dolžnost vsakega med nami.«


Sama je takole molila:


»Gospod, naredi me za orodje svojega miru,
da bom tja, kjer je sovraštvo, prinašala ljubezen;
kjer vlada krivica, duha odpuščanja;
kjer je dvom, zaupanje;
kjer je žalost, veselje.
Kajti ko pozabljamo nase, najdemo sami sebe;
ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
in ko umiramo, dosežemo prerojenje;
s smrtjo se rodimo za večno življenje.«