Papež katehezo posvetil sv. Piju X. in pozval k pomoči prizadetim v poplavah v Pakistanu

CASTEL GANDOLFO (sreda, 18. avgust 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo splošno avdienco v Castel Gandolfu govoril o sv. Piju X., papežu, katerega god bo Cerkev obhaja v soboto. Posebej pa se je spomnil prebivalcev Pakistana, ki so jih prizadele hude poplave ter terjale številna življenja.

Osnova apostolskega delovanja je vedno tesna osebna povezanost s Kristusom

V katehezi je sveti oče osvetlil lik sv. Pija X. in izpostavil nekatere vidike, ki so kot je dejal lahko koristni tudi za duhovnike in vernike v današnjem času. »Samo če smo zaljubljeni v Gospoda, bomo sposobni voditi ljudi k Bogu in jih odpirati za Njegovo usmiljeno ljubezen in tako odpirati svet za Božje usmiljenje,« je dejal papež in izpostavil, da nas sv. Pij X. uči, da je v osnovi našega apostolskega delovanja na različnih področjih vedno potrebna tesna osebna povezanost s Kristusom, katero se vsak dan goji in v njej raste. To je po besedah Benedikta XVI. jedro celotnega nauka in pastoralne zavzetosti svetega papeža Pija X.

Giuseppe Sarto, kot je bilo ime papežu Piju X., je bil rojen leta 1835 v kraju Riese blizu Travisa na severu Italije. V duhovnika je bil posvečen pri 23 letih in že v prvih letih duhovništva kazal globoko ljubezen do Kristusa in Cerkve, ponižnost, preprostost in veliko ljubezen do ljudi v potrebi, je dejal papež in dodal, da so ga te značilnosti spremljale vse življenje. Leta 1884 je bil imenovan za škofa v Mantovi in leta 1893 za patriarha v Benetkah. 4. avgusta 1903 je bil izvoljen za papeža, kar je sprejel obotavljajoče, saj se ni smatral za vrednega opravljati tako vzvišeno nalogo.

Papež: Pontifikat sv. Pija X. je v zgodovini Cerkve pustil neizbrisno znamenje

»Pontifikat sv. Pija X. je v zgodovini Cerkve pustil neizbrisno znamenje,« je dejal sveti oče. Prizadeval si je namreč za reformo, kar izraža tudi njegovo geslo »Vse prenoviti v Kristusu«. S svojimi pobudami je posegel na različna cerkvena področja. Od vsega začetka se je posvetil reorganizaciji Rimske kurije, zahteval je sestavo novega kodeksa kanonskega prava, začel obnovo študija in formacije za bodoče duhovnike in ustanovil tudi vrsto semenišč, opremljenih z dobrimi knjižnicami in profesorji. Prav tako pomembno področje, na katerega je posegel papež Pij X., je bilo izobraževanje Božjega ljudstva o cerkvenem nauku. Že kot župnik je sam pripravil katekizem in si med svojo škofovsko službo v Mantovi prizadeval za pripravo enotnega katekizma, če ne vsesplošnega pa vsaj italijanskega. Razumel je namreč, da so razmere tistega časa, tudi zaradi izseljevanja, zahtevale eden katekizem, na katerega bi se lahko skliceval vsak vernik, ne glede na kraj in življenjske okoliščine. Kot papež je pripravil besedilo krščanskega nauka za rimsko škofijo, ki se je nato razširilo po vsej Italiji in svetu. Ta katekizem, imenovan Katekizem Pija X., je potem bil mnogo let zanesljiv priročnik pri učenju verskih resnic, s preprostim jezikom, jasen in natančen za učinkovito pojasnjevanje.

Liturgična reforma Pija X.

Benedikt XVI. je posebej izpostavil liturgično reformo, ki jo je uvedel Pij X., predvsem kar se tiče sakralne glasbe, saj je želel, da bi se z glasbo vernike uvedlo v globlje molitveno življenje in celovitejše sodelovanje pri zakramentih. V motu propriu iz leta 1903 je Pij X. zapisal, da ima pravi krščanski duh svoj prvi in nepogrešljiv izvir v aktivnem sodelovanju pri svetih skrivnostih ter pri občestveni in slovesni molitvi Cerkve. Zato je priporočal pogosto pristopanje k zakramentom, bil naklonjen vsakodnevnemu prejemanju svetega obhajila z dobro pripravo in odobraval prvo obhajilo otrok pri starosti sedmih let.

Zavarovati vernike pred zmotnimi idejami modernizma

Sv. Pij X. se je tudi zoperstavil nekaterim težnjam, ki so se pojavljale na področju teologije konec 19. stoletja in na začetku 20. stoletja, ter obsodil modernizem, da bi zavaroval vernike pred zmotnimi idejami in podprl znanstveno poglobitev razodetja v skladu s cerkveno tradicijo. 7. maja 1909 je z apostolskim pismom Vinea electa ustanovil Papeški biblični inštitut. Zadnja leta življenja ga je hudo prizadela senca prve svetovne vojne. 2. avgusta 1914 je katoličanom po vsem svetu namenil besede, s katerimi je med drugim izrazil trpko žalost nad takratnimi dogodki. »Šlo je za trpeči krik očeta, ki vidi otroke, kako se postavljajo eden proti drugemu,« je dejal Benedikt XVI. Sv. Pij X. je umrl 20. avgusta 1914 v duhu svetosti, glas o njej pa se je med kristjani hitro širil.

Papež pozval k solidarnosti do prizadetih v poplavah v Pakistanu

Ob koncu današnje splošne avdience je sveti oče še spomnil na prebivalce Pakistana, ki so jih prizadele hude poplave, terjale številna življenja in mnoge družine pustile brez domov. Papež je vse, ki so izgubili življenje, izročil Božjemu usmiljenju ter izrazil duhovno bližino svojcem in vsem, ki trpijo zaradi te naravne katastrofe. Prav tako je pozval k solidarnosti in konkretni podpori s strani mednarodne skupnosti.