Spoštovana poslušalka, cenjeni poslušalec, danes Cerkev praznuje Marijino vnebovzetje.
Čudovit spev iz bizantinskega bogoslužja pravi: V svojem materinstvu si ohranila devištvo,
ko si zaspala nisi zapustila sveta, O Božja mati; dosegla si izvir življenja, ti ki
si spočela Živega Boga in boš s svojimi molitvami osvobodila naše duše smrti«. Kaj
razglašamo o Božji materi na današnji praznik njenega vnebovzetja?
Razglašamo,
da je bila Marija s telesom in dušo vzeta v nebesa in da jo je Gospod povišal v kraljico
vesolja. Razglašamo, da je bila Marija na edinstven način deležna vstajenja svojega
Sina in vnaprej deležna tega, kar bomo mi vsi ob vstajenju od mrtvih. O Marijini smrti
je rečeno le to, da njeno telo ni trohnelo v grobu. Antično ime za današnji praznik
je »spanje Device Marije«. S tem je nakazana skrivnost njenega prehoda. Bizantinsko
izročilo pravi o Marijini smrti naslednje: »Če je njen nedoumljivi sad, zaradi katerega
je postala nebesa, kot umrljiv človek hote sprejel grob, ali bi mogla ona, ki ga je
spočela brez svadbe, zavrniti smrt?«. Ali pa: »Iz groba v katerem je bila je naredila
raj«, »smrt in grob nista zaustavila Božje matere, ki nenehno prosi in varuje upanje.
Kot mater življenja, jo je prenesel v življenje On, ki je prebival v njenem deviškem
telesu«.
Vsa praznična bogoslužna besedila izžarevajo veselje. Veselje, ki
ni samo posledica gledanja skrivnostnega vnebovzetja Device Marije. Veselje, ki ga
izžareva današnje Bogoslužje je isto veselje, ki so ga doživljali učenci ob vnebohodu,
ko je Jezus po vstajenju izginil izpred njihovih oči. Samo po sebi bi morali učenci
takrat čutiti bolečino in žalost, ker ga ne bodo več videli in se ga ne bodo mogli
več dotikati. Doživljali pa so prav nasprotno: Bili so veseli in radostni, kajti Jezus
ob vnebohodu ni zapustil zemlje, ampak je obljubil, da je vedno z nami. Prav zaradi
tega je bilo njihovo veselje tako močno. Podobno se je zgodilo ob smrti Matere Božje.
Vzeta je bila v nebo. Učenci je ne morejo več videti s telesnimi očmi. Ne morejo se
je več dotakniti. A spet so polni veselja, kajti Marija ni zapustila sveta. Marija
vzeta v nebo je priprošnjica in varuhinja Cerkve. Njeno veselje je neskončna moč priprošnje
za vse, ki se k njej zatekajo.
Latinsko bogoslužje je bolj umirjeno in poskuša
pokazati zakaj je Marijina priprošnja tako močna. Marijino posebno dostojanstvo je
v tem, da je rodila Božjega Sina, ki je postal Sin človekov. Božji darovi so popolnoma
zastonjski. Posebna milost, ki je bila dana Mariji razodeva skrajno Božjo ljubezen
do ljudi. Bog je poslal svojega edinorojenega Sina na svet, da bi vsi imeli življenje
in ga imeli v izobilju. Božji darovi so zastonjski, a jih Bog ne deli kar slučajno.
Spomniva se pohvale, ki jo je Jezusu o Mariji izrekla neka žena med množico: »Blagor
telesu, ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile«. Jezus pa ji je na to takoj odgovoril:
»Še bolj pa blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in spolnjujejo«. Prav te besede
beremo na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja. Pohvali, ki jo izreče žena, Jezus
doda svojo. S tem pove, da njegova mama ni blagrovana samo zato, ker je rodila in
vzgojila njega, ampak predvsem zato, ker je izredno korenito in v polnosti sprejela
Božjo besedo in ga tako spočela v svoji duši. S tem je dovolila, da so se Božje obljube
končno uresničile. Praznični evangelij zato spet ponovi hvalnico in jo položi v usta
Elizabete: »Blagor ji, ki je verovala v uresničitev Gospodovih besed«. Marijina vera
v Božje obljube Božji moči omogoči, da se razodene in postane dogodek. Marija omogoči,
da Bog pokaže svojo ljubečo bližino vsem ljudem v Jezusu Kristusu.
Ko Marija
poveličuje Gospoda, slavi njegovo usmiljenje do vsakega človeka skrito v njegovih
obljubah, ki se v njej uresničile. Današnji praznik v Mariji pokaže celoten razvoj
Božjih obljub v blagor ljudi. Marija sedaj spremlja vso cerkev in vsakemu posebej
pomaga, da bi se Božje obljube uresničile tudi v in za vsakega izmed nas. Prosi za
nas in nas varuje, da bi se njeno veselje dopolnilo in da bi lahko vsi, tako kot ona
in skupaj z njo, poveličevali velika Božja dela v blagor vseh ljudi.