2010-08-14 16:57:39

Papeževe besede ob godu Maksimilijana Kolbeja: »Zaupanje v Marijo je vir poguma in vedrine.«


VATIKAN (sobota, 14. avgust 2010, RV) - Dan pred praznikom Marije Vnebovzete obhaja Cerkev god sv. Maksimilijana Kolbeja poljskega duhovnika iz reda manjših bratov, ki je umirajoč v taborišču v Auschwitz, izročil svoje življenje v Marijine roke.
»Nikoli ni izgubil upanja izpred oči, čeprav je šel skozi temačen čas taborišča« je papež Benedikt XVI. prejšnjo nedeljo med molitvijo Angelovega češčenja spomnil na patra Maksimilijana Kolbeja, ki je bil zaljubljen v Marijo, popolnoma njej izročen, tudi v smrtni uri: »«Zdrava Marija!', je bil zadnji vklik na ustnicah svetega Maksimilijana Marija Kolbeja, medtem ko je iztegnil roko njemu, ki mu je vbrizgal smrtonosni fenol. Ganljivo je ugotavljati, kako je ponižno in zaupljivo zatekanje k Mariji vedno vir poguma in vedrine«, je dejal papež med splošno avdienco avgusta leta 2008.

Zdi se, da je življenje Maksimilijana Kolbeja kot tudi mnogih drugih mučencev, zmaga moči zla. »Na prvi pogled bi lahko imeli njihovo bivanje za poraz, vendar ravno v njihovem mučeništvu zasveti Ljubezen, ki premaga temine sebičnosti in sovraštva. Svetemu Maksimilijanu Kolbeju pripisujejo sledeče besede, ki jih naj bi izrekel med najhujšim nacističnim preganjanjem: 'Sovraštvo nikakor ni ustvarjalna moč, to je samo ljubezen.'«

Pater Kolbe je dal svoje življenje iz ljubezni, kakor pravi evangeljski odlomek o Jezusovi novi zapovedi ljubezni za današnji god: ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil'. Jezus je vir in model vsake resnične, brezmejne ljubezni.

»Te Jezusove besede 'kakor sem vas jaz ljubil', nas vabijo in hkrati vnemirjajo; so namreč kristološki cilj, ki se nam zdi nedosegljiv, hkrati pa nas spodbujajo, da ne obupamo nad tem, kaj vse bi še lahko storili.«

Benedikt XVI. je med zgodovinskim obiskom koncentracijskega taborišča Auschwitz spomnil na številne pričevalce za resnico in dobroto, ki so umrli v tem taborišču:
»Oni presunejo naš spomin, presunejo naše srce. V nas ne želijo prebuditi sovraštva: nasprotno pokažejo nam, kako strašna dejanja počne sovraštvo. Ti pričevalci želijo pripeljati razum do tega, da prepozna zlo kot zlo in ga zavrže, v nas želijo prebuditi pogum za dobro, za odpor proti zlu. Želijo nas pripeljati do občutij izraženih z besedami, ki jih je Sofoklej položil v Antigonina usta pred grozo, ki jo je obdajala: 'Tukaj sem, pa ne zato, da bi skupaj sovražili, ampak da bi skupaj ljubili'«








All the contents on this site are copyrighted ©.