Kardinal Bagnasco dejal, da tako kot sv. Lovrenc, Cerkev odpira svojo dlan in svoje srce

GENOVA (torek, 10. avgust 2010, RV) – Slovesno sveto mašo na današnji praznik sv. Lovrenca je v genovski katedrali, katere zavetnik je sv. Lovrenc, daroval predsednik Italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco. V homiliji je med drugim dejal, da tako kot sv. Lovrenc tudi Cerkev odpira svojo dlan in hkrati tudi svoje srce. Vsako dejanje evangelijske dobrodelnosti namreč ne bi bilo to kar je, če ga ne bi spremljala ljubezen, ki se rodi iz Jezusovega srca in vse objema, še posebej najšibkejše in tiste, ki so v potrebi, je zatrdil kardinal.

Krščanska radodarnost je po njegovih besedah sad vere, ki greje srce, ostri pozornost za potrebe, nas dela bolj širokosrčne pri dajanju, povečuje radost; hkrati pa je znamenje in oznanilo vere, saj bo vsak kruh spremljalo tudi upanje. Zato se Cerkev ni nikoli omejevala samo na pomoč tistim, ki so se znašli v revščini, ampak je zvesta svojemu poslanstvu bila prinašalka resnice, resnice o Bogu, ki se je razodel po Kristusu, in resnice o človeku. Cerkev po kardinalovih besedah ve, da je Bog pravi porok blaginje in človeškega razvoja, zato se nikoli ne utrudi oznanjati. Kardinal Bagnasco je prav tako izpostavil, da današnji svet ne zmore vedno razumeti, da cerkveno imetje ni samemu sebi namen, ampak je namenjeno življenju skupnosti, še posebej revnim in tistim, ki so v kakršnih koli potrebah, nato pa tudi izobraževalnim in pastoralnim dejavnostim.

Cerkev ni nikoli bila agencija za nujno pomoč, je še povedal kardinal, temveč družina verujočih v Kristusa. Njena naloga je oznanjati upanje, Jezusa Kristusa, njega, ki človeka odrešuje največjega zla, torej greha, ter najbolj žalostne revščine, torej pomanjkanja Boga. Brez Boga namreč človek ne ve, kam iti, ne razume samega sebe in svoje usode. Cerkev pa s svojim oznanjevanjem radikalnega odrešenja in razkrivanjem polnega in resničnega življenja podpira človeka v njegovi povezanosti duše in telesa, posameznika in družbe: ustvarja človeškost in kulturo.