Papež dejal, da sveta Terezija Benedikta od Križa sveti kot luč v temni noči
VATIKAN (ponedeljek, 9. avgust 2010, RV) - Cerkev danes obhaja praznik svete Terezije
Benedikte od Križa, Edith Stein, ki je bila judinja, nemka, filozofinja in karmeličanka.
Skupaj s sveto Brigito in sveto Katarino siensko je sozavetnica Evrope. Papež Benedikt
XVI. je med svojim papeževanjem večkrat navajal njene besede, še posebej med svojim
zgodovinskim obiskom koncentracijskega taborišča Auschwitz, kjer so 9. avgusta 1942,
svetnico skupaj z njeno rodno sestro umorili v plinski celici. Ob smrti je bila Edith
stara 50 let.
»Šla je skozi temačen čas druge svetovne vojne, ne da bi
kdajkoli izgubila izpred oči upanje v Boga življenja in ljubezni«, se je tako papež
Benededikt XVI. včeraj med molitvijo Angelovega češčenja spomnil svete Terezije Benedikte
od Križa.
»Edith Stein, učenka filozofa Huserla, in po rodu judinja, je
stopila na dolgo pot iskanja in se pustila osvojiti Kristusu v odraslih letih, ne
da bi kadarkoli zatajila svoje ljudstvo«, to je dejal papež ob obisku v Auschwitzu
in nadaljeval: »Ona je kot kristjanka in judinja sprejela, da umre skupaj s svojim
ljudstvom in zanj«.
Edith Stein je bila žena, ki je iskala resnico; našla
jo je v Kristusovem križu. »Vzeti križ« je dejal papež 20. junija letos med Angelovim
češčenjem, »pomeni truditi se premagati greh, ki ovira pot k Bogu, sprejeti vsak dan
Gospodovo voljo, okrepiti vero predvsem pred problemi, težavami in trpljenjem«.
Sveta
karmeličanka, ki je to osebno izpičala v času preganjanja, je leta 1938 takole napisala
v svojem pismu v kolnskem karmelu: »Danes razumem... kaj pomeni biti Gospodova nevesta
v znamenju križa, čeprav se to ne bo dalo nikoli v polnoosti razumeti, ker je skrivnost.
Bolj ko je okoli nas tema, bolj moramo odpreti srce luči, ki prihaja od zgoraj.«
»Svet
je v plamenih«, je zapisala Edith Stein v temnem času nacizma, »boj med Kristusom
in antikristom se je odprto razbesnel, zato če se odločiš za Kristusa, bo to lahko
pomenilo žrtvovati življenje. Zri v Gospoda, ki visi pred tabo na križu, ker je bil
pokoren vse do smrti, smrti na križu«. Zanjo je pravzaprav križ edino upanje: »Kristjani
namreč ne poveličujemo katerega koli križa, temveč križ, ki ga je Jezus posvetil s
svojo žrtvijo, ki je sad in pričevanje njegove brezmejne ljubezni. O Crux, ave spes
unica! O križ, edino upanje!«