Kardinal Urosa se je včeraj sestal z parlamentarnim odborom za odnose z Venezuelskim parlamentom

VENEZUELA (sreda, 28. julij 2010, RV) - Kardinal Jorge Urosa, nadškog Caracasa v Venezueli, je včeraj ob koncu srečanja s parlamentarnim odborom za koordinacijo Venezuelskega parlamenta, ki ga sestavlja 15 poslancev, izjavil, da je bila izmenjava stališč in predlogov »resna in spoštljiva«. Kardinal je zaprosil, da bi srečanje neposredno prenašali, vendar predsedstvo ni sprejelo te prošnje, je pa zagotovilo, da bodo predlagali, da se predvaja posnetek pogovora.
Srečanje je potekalo v dveh delih. V prvem delu je nadškof Jorge Urosa prebral sedem strani dolg dokument in odgovarjal na vprašnaja in mnjenja članov odbrora. Za sedaj latinoameriški časopisi, ki z velikim zanimanjem spremljajo ta nenavaden in nezaslišan dogodek za to področje, poročajo o srečanju na podlagi predhodnega teksta kardinala Urosa. Kardinal je pozdravil začetek resničnega dialoga in spomnil, da Ustava jamči pravice vsakemu državljanu, tudi škofom, v primeru svobodne udeležbe pri življenju naroda, socialni odgovornosti, ter spodbujanju skupnega dobrega. Cerkev, je opozoril kardinal Jorge Urosa, se od nekdaj zavzema za te pravice, pod različnimi vladami z različnimi političnimi usmeritvami. To Cerkev počne za to, ker je njeno spodbujanje za socialno sožitje, za svobodo in za pravičnost, kakor tudi za mir, bratstvo in spravo, bistveni del njenega evangeljskega poslanstva. Glede tega je nadškof Karakasa navedel številne škofovske dokumente, od leta 1958 do današnjih dni, v katerih škofi izražajo, kot pastirji in duhovni voditelji, različne zaskrbljenosti glede ekonomskega, socialnega, političnega in ustavnega življenja naroda, ne da bi zato imeli Cerkev in njeno hierarhijo za politčnega dejavnika ali stranko opozicije. Potem ko je vljudno a odločno branil pravico Cerkve, da spregovori vsakič, ko se ji zdi primerno in potrebno, je kardinal ponovno razložil nekatere od njegovih nedavnih izjav. »Nikogar nisem obtoževal ali naznanjal, izrazil sem le mnenja, ki jih ščiti Ustava. To pa sem storil z vso resnostjo, tvegal da se motim, toda brez vsakršne laži«. »Dejansko sta bili nakazani dve vprašanji«, je dejal kardinal. »Prvo je, da želi predsednik Chavez peljati narod po poti socialističnega marksizma in s tem nisem rekel nič novega, saj je sam predsednik, kot naprimer 15. januarja letos dejal, da je marksist«, je dejal kardinal in nadaljeval, »da je socialistično marksistična država totalitarna država«.
Drugo vprašanje, ki ga je želel kardinal bolj natančno izpostaviti pa je glede najvišjih inštitucij v državi. »Glede njih se nisem nikoli negativno izrazil in jih nisem nikoli napadel«. Moja mnenja niso proti inštitucijam. Nanašajo se na nekatera obnašanja: »Če rečem, da nekateri zakoni niso ustavni, ne napadam parlamenta«.
Nadškof Karakasa je nato bolj podrobno razložil to vprašanje, ki je najbolj sporno in o katerem na narodnem nivoju najbolj razpravljajo. Naštel je 7 zakonov in en projekt o katerih on in ne samo on trdi, da niso ustavni. »Dejansko ti zakoni rušijo politčni pluralizem, ki je bistvenega pomena za demokratično življenje ter hhkrati vnašajo socialistično pojmovanje za vzpostavitev socialistične države. To posvečuje dejstvo, da bo na koncu ena sama obvezna ideologija za vse venezuelčane, kar je zelo daleč od duha in črke naše Ustave«.
Na koncu dokumenta kardinal poudari, kakor je to storil že na začetku, popolno razpoložljivost Cerkve in njenih pastirjev za dialog, soočanje in iskanje skupnih rešitev za probleme v deželi.