Apostolska vatikanska knjižnica septembra ponovno odprta

VATIKAN (ponedeljek, 26. julij 2010, RV) – Vatikanska apostolska knjižnica bo po treh letih obnove čez dva meseca ponovno odprla svoja vrata. Rokopisi, arhivske listine, knjige, časopisi, kovanci in odlikovanja, ene izmed najbolj dragocenih zbirk na svetu bodo tako ponovno na razpolago raziskovalcem in študentom. Knjižnica bo s ponovnim odprtjem uvedla tudi nekaj novosti, med drugim elektronsko kartico, ki bo potrebna za vstop, spletno svetovanje o katalogih na intranetu in novi varnostni sistem. Vse novosti bodo predstavljene na novinarski konferenci 13. septembra, teden dni pred uradnim odprtjem knjižnice. Prefekt Vatikanske apostolske knjižnice nadškof Cesare Pasini je pojasnil, da bo vse novosti na omenjeni novinarski konferenci predstavil bibliotekar Svete Rimske cerkve kardinal Raffaele Farina, ki bo govoril tudi o obnovitvenih delih in prihodnjih projektih. Med temi je nadškof Pasini izpostavil Sikstinsko dvorano, ki je bila nedavno priključena Vatikanski apostolski knjižnici in bo čez nekaj let ponovno na razpolago študentom in raziskovalcem. V Sikstinski dvorani so namreč od leta 1590 do pontifikata Leona XIII., torej tri stoletja, hranili rokopise. Ti sicer ne bodo več na voljo za proučevanje, knjižnica pa bo študentom in raziskovalcem vendarle dala možnost, da v tej dvorani, polni zgodovine, študirajo. Nadškof Pasini je še pojasnil, da bo Vatikanska apostolska knjižnica vse rokopise digitalizirala predvidoma do prihodnjega leta, nekaj pa že do letošnjega septembra.
Vatikansko apostolsko knjižnico bodo ponovno odprli nekoliko prej, kot je bilo sprva predvideno, obnovitvena dela na približno 500 let stari stavbi pa so vključevala obnovo statike, montažo novih dvigal in izboljšavo klimatskih inštalacij. Poleg tega je bil obnovljen tudi seznam rokopisov in knjig.
Vatikansko apostolsko knjižnico je kot prostor za shranjevanje svojih osebnih zbirk leta 1450 ustanovil papež Nikolaj V. Leta 1475 je papež Sikst IV. z bulo Na čast vojskujoče se Cerkve knjižnici dal pravni status, namenil ji je denarna sredstva in zaposlil ljudi, leta 1587 pa je papež Sikst V. italijanskemu arhitektu Domenicu Fontani naročil, naj nariše načrt zgradbe za knjižnico. Danes knjižnica hrani 1.600.000 starih in modernih knjig, 8300 tiskanih dokumentov, 65 zapisov na pergament, 150 000 rokopisov in starih dokumentov, 300.000 kovancev in medalj ter približno 20.000 umetnin. Med najbolj znanimi deli je Codex Vaticanus ali Vatikanski kodeks, ki je najstarejša znana rokopisna Biblija. Papež Janez Pavel II. je leta 1988 v apostolski konstituciji Pastor Bonus ali Dobri pastir poslanstvo Vatikanske apostolske knjižnice opredelil kot kot služenje razvijanju, ohranjanju in razširjanju kulture.