Kard. R. Varela upa, da bo zakon o splavu zavrnjen

ŠPANIJA (nedelja, 25. julij 2010, RV) – Madridski nadškof kardinal Antonio Maria Rouco Varela je izrazil upanje, da bo špansko ustavno sodišče zakon o splavu, ki je bil sprejet februarja letos, razglasilo za neustavnega. Kardinal Varela je v govoru na teološki fakulteti svetega Damascena v Avili podal pravni, in ne teološki pogled na zakon o splavu, rekoč da je besedilo neustavno zato, ker je v nasprotju z ustavnim določilom, ki zagotavlja pravico do življenja vsem osebam, kot tudi z načinom, po katerem je ustavno sodišče presojalo o ustavnosti prvega zakona o splavu, ko je izjavilo, da je zarodek od prvega trenutka svojega obstoja dobro, ki je ustavno zaščiteno in v katerega se sme posegati le pred višjim dobrim. Na tem temelju pa je po kardinalovih besedah težko dopustiti splav v prvih 14 tednih nosečnosti.
Madridski nadškof je v svojem govoru spomnil tudi na svetovni dan mladih, ki bo potekal avgusta prihodnje leto v Madridu, ter izrazil upanje, da bi to največje mladinsko srečanje na svetu, na katerem pričakujejo več kot dva milijona mladih vernikov, obrodilo bogate duhovne, človeške, družbene in kulturne sadove za vso Španijo. Kardinal Varela se je nato dotaknil še teme sekularizacije, ki se močno širi tudi po Španiji. V Španiji se verske zadeve pogosto poskuša skrčiti ne nekaj nepomembnega, tako na ravni posameznika kot tudi na ravni družine. Število mladih parov, ki podcenjujejo versko vzgojo svojih otrok in ji ne posvečajo pozornosti, se povečuje, je opozoril madridski nadškof Varela in poudaril, da je zato prva dolžnost Katoliške cerkve pri vsakodnevni pastorali pričevati z besedami in dejanji. Ne obstaja veliko Špancev, ki se izrekajo za ateiste, toda število tistih, ki živijo tako, kot da Boga ne bi bilo, ni zanemarljivo, je dejal kardinal Varela. Vse te krize, s katerimi se spoprijema španska družba, prelat pripisuje krizi moralnih vrednot, v katero je vkleščena današnja družba in ki povzroča prestrukturiranje družine, korupcijo v javni upravi in v drugih poslih ter etični relativizem, ki pronica v vsakodnevna vedenja kot oblika samoopravičevanja.