Teolog Pacini o papeževi mirovni poslanici za leto 2011
VATIKAN (četrtek, 15. julij 2010, RV) – Svoboda izražanja svoje lastne vere je neodtuljiva
pravica vsakega človeškega bitja, spoštovanje te pravice pa pomeni pot k miru. Na
tej osnovi je papež Benedikt XVI. izbral temo za prihodnji svetovni dan miru, ki ga
bo Katoliška cerkev obhajala 1. janurja prihodnje leto. Papeški svet za pravičnost
in mir je ob papeževi izbiri teme prihodnjega svetovnega dneva miru v sporočilu za
javnost poudaril, da je verska svoboda svoboda vseh svobod, ki je pristna takrat,
ko je skladna z iskanjem resnice in resnico o človeku, hkrati pa je opozoril, da je
ta temeljna človekova pravica tudi danes v številnih delih sveta še vedno omejena
ali pa sploh ne obstaja. Verske manjšine so namreč pogostokrat žrtve diskriminacije,
ki se izraža tudi v obliki preganjanja in nasilja. O temi 44. svetovnega dneva
miru, ki je Verska svoboda – pot do miru je za naš radio spregovoril profesor teologije
na teološki fakulteti severne Italije Andrea Pacini, ki je poudaril, da je verska
svoboda osrčje vseh drugih človekovih svoboščin. Papež je po njegovem prepričanju
z izbiro teme prihodnjega svetovnega dneva miru želel poudariti, da je verska razsežnost
tista, ki izraža najgloblja človekova pričakovanja. V tem smislu je, kot je pojasnil
profesor Pacini, verska svoboda svoboda vseh svobod. Je temeljna dimenzija, v odnosu
s katero vse druge človekove svoboščine imajo zagotovilo za svoj ustrezni in realni
izraz. Mislim, da je papež želel poudariti, da je verska svoboda v osrčju vseh drugih
svoboščin, je poudaril profesor Pacini, ki je za naš radio spregovoril tudi o različnih
oblikah nespoštovanja in omejevanja te človekove pravice. Opozoril je, da se danes
v imenu tako imenovanega kulturnega pluralizma pogostokrat skuša utišati, torej marginalizirati,
izražanje posameznih verskih pripadnosti, do česar po njegovih besedah prihaja tako
v šolah kot tudi v drugih javnih prostorih. Pacini je med oblikami nespoštovanja verske
svobode izpostavil še tiste, ko nekateri v imenu laičnosti nameravajo Katoliški cerkvi
ali kakšni drugi cerkveni skupnosti zmanjšati njeno vlogo v družbi. Papež Benedikt
XVI. vernikom velikokrat spregovori o verski svobodi, večkrat pa je tudi države in
državne voditelje pozval, naj svojim državljanom zagotovijo spoštovanje te pravice.
Ko se je aprila pred dvema letoma mudil na obisku Organizacije združenih narodov v
New Yorku, je denimo me drugim poudaril, da je nedopustno, da morajo verniki tajiti
del samega sebe, svojo vero, da bi lahko bili aktivni državljani, hkrati pa je opozoril,
da zanikanuje Boga ne bi nikoli smelo biti pogoj za uživanje pravic. Profesor Pacini
je ob tem dejal, da je to velik izziv, pred katerim danes stoji Cerkev in h kateremu
je po njegovih besedah treba pristopati s trdno blagostjo. To pomeni, je pojasnil
Pacini, da mora Cerkev v pričo tega izziva po eni strani ravnati v skladu z evangeljskimi
načeli ter ne podlegati skušnjavam drugih logik in presoj, po drugi strani pa mora
trdno zagovarjati izbiro svoje vere ter narediti vse, da bi ta vera bila spoštovana,
spodbujati mora mednarodno solidarnost med Cerkvami, civilnimi družbami in tudi med
državami, kadar je to potrebno in mogoče.