Benedikt XVI. katehezo med splošno avdienco posvetil blaženemu Janezu Dunsu Scotu

VATIKAN (sreda, 7. julij 2010, RV) – Sveti oče Benedikt XVI. je današnjo katehezo med splošno avdienco posvetil blaženemu Janezu Dunsu Scotu, frančiškanskemu teologu iz 13. stoletja in velikemu zagovorniku Marijinega brezmadežnega spočetja, kar je nato blaženi papež Pij IX. leta 1854 razglasil za versko dogmo.

Svoboda se razvija le takrat, ko se človek odpre Bogu in posluša Njegov glas

Papež je izpostavil vprašanje svobode in njenega odnosa do človekove volje in razuma. Duns Scot je zatrjeval, da je svoboda temeljna lastnost človekove volje, s čimer je prišel v nasprotje z avguštinsko in tomistično miselnostjo, po kateri je svoboda šele posledica sodelovanja med voljo in razumom. Duns Scot je pri tem v duhu frančiškanske teologije poudarjal, je Božja ljubezen večja od znanja in sposobna dojemati mnogo bolje kot misel. Pri o absolutni svobodi, ki je povezana z voljo, se namreč ne sme spregledati njene povezanosti z resnico, kajti tudi sama svoboda mora biti osvobojena omejitev, ki prihajajo iz greha, je dejal papež. Izpostavil je, da nas sodobna zgodovina uči, da je svoboda pristna in nam pomaga pri izgradnji zares človeške civilizacije, le takrat, ko je spravljena z resnico. Če je ločena od resnice, svoboda postane načelo uničevanja notranje harmonije človeške osebe, vir izkoriščanja močnejših in ter razlog trpljenja in žalosti. Kot zatrjuje Duns Scot, se svoboda razvija in izpopolnjuje le takrat, ko se človek odpre Bogu in posluša Božji glas. Kadar poslušamo Božje razodetje, Božjo besedo, in jo sprejmemo, smo prispeli do sporočilo, ki napolnjuje s svetlobo in upanjem naše življenje in smo zares svobodni, je dejal papež.

»Jezus bi se učlovečil, tudi če človeštvo ne bi grešilo.«

Duns Scot je za razliko od ostalih teologov svojega časa zatrjeval, da bi se Božji Sin učlovečil, četudi človeštvo ne bi grešilo. Po njegovem prepričanju namreč padec človeka ni bil razlog za Kristusovo vnaprejšnjo določenost. Njegovo utelešenje, ki ga je Bog Oče načrtoval že od večnosti naprej, je po Dunsu Scotu dovršitev stvarstva, in vsakemu ustvarjenemu bitju, v Kristusu in po njem, omogoča, da je napolnjeno z milostjo, da v večnosti slavi in časti Boga, je dejal papež. Učlovečenje je mnogo večje in mnogo lepše delo od celotne zgodovine odrešenja, slednje pa ni pogojeno z nobenim slučajnim dogodkom, ampak je izvirna Božja ideja, da bi vse ustvarjeno v osebi in mesu svojega Sina povezal s sabo, je dejal papež. V nadaljevanju je izpostavil izrazito kristocentričnost teologije Dunsa Scota, ki je, zvest karizmi sv. Frančiška, poleg skrivnosti Kristusovega odrešenjskega trpljenja v središče svoje misli postavil tudi Presveto evharistijo: Kristus je središče zgodovine in vesolja, je Tisti, ki daje smisel, dostojanstvo in vrednost našemu življenju, je dejal papež.

Božje ljudstvo kot »predhodno učiteljstvo«

Poleg Kristusove vloge v odrešenju človeštva, pa je bila osrednji predmet Duns Scotove teologije tudi Marijina vloga. Kljub nasprotovanju teologov tistega časa, je zagovarjal nauk, da je Devica Marija bila obvarovana izvirnega greha od prvega trenutka svojega spočetja, ter razvil teološko resnico o »predhodnem odrešenju«, po kateri je Marijino brezmadežno spočetje vrhunsko delo Kristusovega odrešenja, ker je ravno moč njegove ljubezni in njegovega posredovanja dosegla, da je Marija lahko bila obvarovana izvirnega greha. Pri tem je papež Benedikt XVI. izpostavil, da je Duns Scot glede nauka o Marijinem Brezmadežnem spočetju obogatil tisto, kar je Božje ljudstvo že spontano verjelo o Devici Mariji ter to izražalo v dejanjih usmiljenja, umetnosti in v splošnem krščanskem življenju. Vera v Marijino Brezmadežno spočetje je med verniki torej že bila prisotna, medtem ko teologija ni še našla ključa za bi jo pojasnila in umestila v širši verski nauk. V tem smislu je Božje ljudstvo »predhodno učiteljstvo«, ki pa ga nato teologija mora poglobiti in miselno sprejeti, je izpostavil sveti oče.


Papež blagoslovil kip sv. Hanibala Francoskega

Sicer pa je papež pred začetkom današnje splošne avdience na Trgu prvih rimskim mučencev znotraj vatikanskega obzidja blagoslovil kip sv. Hanibala Francoskega, ki bo sedaj stal v eni od niš na zunanji strani Petrove bazilike. Sv. Hanibal Francoski je živel na prehodu iz 19. v 20. stoletje in je ustanovitelj reda Regocionistov in Hčera Božje gorečnosti, ki se posebej posvečajo skrbi za osirotele otroke in revne. Po blagoslovu kipa je kardinal Tarcisio Berotne v baziliki daroval še sveto mašo za člane skupnosti, ki so se ta teden zbrali v Rimu na generalnem kapitelju.

Današnja avdienca zadnja v mesecu juliju

Današnja splošna avdienca je bila zadnja v mesecu juliju. Sveti oče se je zvečer ob 18. uri odpravil v svojo poletno rezidenco v Castel Gandolfu, približno 30 km od Rima, kjer bo v celoti preživel letošnje poletje. Naslednja splošna avdienca po potekala v sredo, 4. avgusta, v Vatikanu. V poletnem času bodo odpovedane vse zasebne avdience s svetim očetom, medtem ko bo opoldansko molitev Angel Gospodov ob nedeljah Benedikt XVI. molil z verniki v Castel Gandolfu.