VATIKAN (sobota, 3. julij 2010, RV) – Kardinal Franc Rode, prefekt Kongregacije
za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja, je danes v baziliki
svetega Petra v Vatikanu daroval sveto mašo ob 50. obletnici svojega duhovniškega
posvečenja. Somaševalo je več kot 40 duhovnikov, med njimi šest kardinalov in šest
škofov, homilijo pa je imel generalni minister Reda manjših bratov pater José Rodríguez
Carballo.
Bogato, plodno in lepo življenje kardinala Rodeta
V
50 letih duhovništva kardinala Rodeta, so se spremenile mnoge stvari, a ni se spremenila
ljubezen Tistega, ki ga je poklical, zagotovo pa ne ljubezen poklicanega, kvečjemu
se je povečala, je dejal Carballo ter nadaljeval, da je življenje kardinala Rodeta
bogato, plodno in lepo, njegov odgovor velikodušen, njegovo poslanstvo pa pogumno
in ne vedno lahko. A še bogatejša in še večja je Gospodova dobrota, ki z njim piše
to zgodbo ljubezni: zelo plaha s strani poklicanega na začetku, a pozneje spremenjena
v veliko in trdno povezanost, je dejal o kardinalu Rodetu pater Carballo.
Edina
duhovnikova kariera je »biti drugi Kristus
V nadaljevanju je spregovoril
o duhovniku, katerega edina kariera in cilj svetosti je »biti drugi Kristus« in z
apostolom Pavlom izreči: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.« (Gal 2, 20)
V poslanstvu duhovnika gre namreč za to, da se živi v Kristusu in za Kristusa, da
svetu oznanja njegovo ljubezen in njegovo usmiljenje. Duhovnik, zakramentalni predstavnik
Jezusa Kristusa, edinega in najvišjega pastirja, je poklican, da podaljša Kristusovo
navzočnost, je dejal pater Carballo, in pri tem sledi njegovemu načinu življenja ter
postane njegova prisotnost sredi črede, ki mu je zaupana. Izpostavil je, da duhovniška
služba lahko rodi sadove le, če Bog živi v duhovniku in duhovnik v Bogu. To je tudi
temeljna značilnost duhovnika: biti Jezusov prijatelj, z njim združen v mislih in
v volji, vsak dan ga na nov in oseben način spoznavati, ga poslušati, v njem živeti
in z njim biti.
Evharistija – izvir in vrhunec duhovniške službe
Pater
Carballo je nato izpostavil glavne vidike duhovniškega življenja, nenehno povezanega
z molitvijo, evharistijo in spravo. Od duhovnika se zahteva, da skrbi za svoje duhovno
življenje, da je človek molitve, je dejal pater Carballo in poudaril, da molitev ni
nekaj odvečnega v duhovnikovem življenju in pastoralnem delu, ampak je najpomembnejša
in prednostna stvar. Poleg molitve je temeljnega pomena evharistija, ki je izvir in
vrhunec duhovniške službe, je poudaril pater Carballo ter nadaljeval, da v evharistiji
duhovnik najde moč in pogum za služenje Božjemu ljudem, da ga vodi po poti vere. Skupaj
z vsakodnevnim poslušanjem Božje besede, mora biti obhajanje evharistije srce in središče
duhovnikovega dneva in službe. Pater Carballo je prav tako izpostavil pomen odpuščanja
grehov v življenju duhovnika, ki je grešnik za grešnike. Jezus se ni bal izbrati svoje
učence med grešniki in jim hkrati zaupati službo odpuščanja grehov, je še dejal pater
Carballo
Življenjska pot kardinala Franca Rodeta
Kardinal Franc
Rode je bil rojen 23. septembra 1934 v Ljubljani in je doma z Rodice pri Domžalah.
Šolo je najprej obiskoval v bližnjih Jaršah in nato v Domžalah, maja 1945 pa je z
družino zapustil Slovenijo in odšel v Avstrijo, tako da je šolanje nadaljeval najprej
v begunskem taborišču v Judenburgu, nato na gimnaziji v Lienzu in v Spittalu ob Dravi.
Kot mnogo drugih družin se je tudi Rodetova izselila v Argentino, kjer je sin Franc
v Buenos Airesu nadaljeval šolanje, leta 1952 pa je stopil v misijonsko družbo lazaristov.
V bogoslovje je vstopil v Buenos Airesu: študijska pot pa ga je nato prek Rima pripeljala
v Pariz, kjer je bil leta 29. junija 1960 posvečen v duhovnika. Tri leta kasneje je
v francoski prestolnici doktoriral iz bogoslovja in se leta 1965 vrnil v Slovenijo,
kjer je bilo njegovo prvo službeno mesto pri Sv. Jožefu v Celju. Leta 1967 je prišel
v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj bogoslovcev lazaristov, hkrati pa je začel predavati
na Teološki fakulteti. Po šestnajstih letih bivanja v domovini ga je pot ponovno zanesla
v tujino, v Vatikan, kjer je leta 1981 prevzel službo v takratnem papeškem Tajništvu
za dialog z neverujočimi, do imenovanja za novega ljubljanskega nadškofa pa je bil
od ustanovitve marca 1993 tajnik Papeškega sveta za kulturo. 5. marca 1997 je papež
Janez Pavel II. dr. Franca Rodeta imenoval za ljubljanskega nadškofa in metropolita.
Kmalu po tem pa je bil izbran tudi za predsednika Slovenske škofovske konference.
Na praznik Lurške Matere Božje, 11. februarja 2004, je papež Janez Pavel II. nadškofa
Rodeta imenoval za prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega
življenja, ki velja za enega največjih in najzahtevnejših uradov rimske kurije. 24.
marca 2006 je papež Benedikt XVI. na svojem prvem rednem konzistoriju nadškofa Rodeta
povzdignil v kardinala in mu zaupal titularno cerkev sv. Frančiška Ksaverija v rimskem
okrožju Garbatella. V mesecih po konzistoriju je bil kardinal Rode imenovan še za
člana Kongregacije za evangelizacijo narodov in Papeške komisije "Ecclesia Dei".