Duhovna misel za 14. navadno nedeljo

Evangeljski odlomek nadaljuje tistega iz pretekle nedelje. Kdo so dvainsedemdeseteri učenci, ki jih Gospod na svoji poti v Jeruzalem pošlje oznanjat? To so tisti, ki so srečali Jezusa. Kakor on, si tudi oni odpočijejo le v Očetovi volji. Oče namreč hoče vsem ljudem pokazati koliko mu pomenijo in kako lahko živijo svoje življenje, da bo večno zajeto v njegovo ljubezen. Učenci so tisti, ki si sami najprej odpočijejo v miru, ki ga potem v Gospodovem imenu prinašajo drugim. Zaradi tega jih Gospod pošilja v paru in ne posamezno. Kajti kako lahko oznanjamo mir Božjega kraljestva, če ga ne živimo znotraj odnosa z najbližjim? Nikogar namreč ne moreva povabiti, naj z nama deli Božji mir, če ta mir ni najprej postal vir vzajemne dobrohotnosti med nama. Vzajemna dobrohotnost med učenci je namreč znamenje sijaja Božje navzočnosti med učenci.

Število učencev, sedemdeset ali dvainsedemdeset, je različno v različnih rokopisih. Ustreza številu narodov, ki so omenjeni v 1 Mz knjigi v 10 poglavju: hebrejsko besedilo govori o 70 ih narodih, grško pa o 72 ih narodih. Število dvainsedemdeset torej pokaže, da je Jezusovo oznanilo za vse narode. Jezus tudi povabi, naj prosimo Boga, da pošlje delavcev na svojo žetev. S tem ne trdi, da je število oznanjevalcev premajhno, ampak poudari, da je Bog tisti, ki skrbi za žetev. On se ne utrudi. Ob vsaki uri išče delavcev, kakor naju spomni prilika o delavcih v vinogradu iz Mt 20.

Jezus naju vabi, da prosiva, da bi nam Bog še naprej podarjal samega sebe po vseh tistih, ki so našli v evangeljskem miru počitek za svoje srce. Njegovo vabilo k molitvi pove, da gre za razodetje. Pri oznanjevanju evangelija je sam Bog tisti, ki se približa človeku. To je skrivnost, ki je osvojila srca oznanjevalcev in bo osvojila tudi srca poslušalcev. Cilj oznanjevanja je, da bi prišli do te stopnje, da oznanilo ne bi bilo več potrebno, ker bi vsi neposredno in osebno poznali Gospoda. To bo milost poslednjih časov. Trenutno pa je tako, da oznanilo tistega, ki ga sprejme, usposobi za oznanjevanje. S tem Gospodov mir lahko počasi doseže vse. Jezus vabi učence kakor jagnjeta med volkove. Kakor da bi želel reči: ne poskušajte posnemati volkov, ampak do dna in do konca ostanite jagnjeta. Kajti le na ta način se bo v vas uresničilo to, kar se je v Sinu človekovem, v Božjem jagnjetu, ki je razodel sijaj Božje ljubezni do vsakega človeka. Jagnjeta sva midva lahko le, če sva sprejela razodetje skrivnosti Božje ljubezni. A ne bojva se: Božja slabotnost je močnejša od vsakršne človeške moči. “Glejte, dal sem vam oblast, da hodite med kačami in škorpijoni in med vsakršno sovražnikovo močjo; nič vam ne bo moglo škodovati.“ Učenec, ki živi veselje Božjega kraljestva, ne bo utrpel nobene škode. Ničesar drugega ne potrebuje. Ni mu treba računati na nobeno drugo stvar, le na Gospoda.

Le tedaj bo zares lahko vstopil v mesto ali hišo in prinesel mir, evangeljski mir, mir Božjega kraljestva: „Božje kraljestvo je blizu.“ Božje kraljestvo se nama je približalo. Ta milost se ne umakne tudi, če jo zavrževa in zavrneva. Zato je učenec povabljen, da otrese s sebe prah mesta ali hiše, ki ne sprejema veselega oznanila. Ne zato, da bi obsodil, ampak zato, da ne bi po nepotrebnem vztrajal s praznim človeškim prepričevanjem, ampak bi oznanjal naprej. Če bodo drugi oznanilo sprejeli, se bo lahko pokesal in ga sprejel tudi tisti, ki ga je najprej zavrnil. Lahko se bo odprl Božjemu daru, kajti Božje kraljestvo je že blizu. Tako je Bog hotel in tako je tudi storil. Božje kraljestvo je že navzoče v naši vesti in vesti vsega sveta. Ko se učenci vsi veseli vračajo z oznanjevanja, mislijo da so veseli zato, ker so jim hudobni duhovni pokorni. Jezus ne reče, da to ni res. A povabi jih naj se veselijo zato, ker so njihova imena zapisana v nebesih. S tem je želel reči: ne veselite se za to, ker ste lahko delali do sedaj nepredstavljive izredne stvari. Razveselite pa se, ker lahko uživate Božjo skrivnost, da ste lahko solidarni z Božjim čutenjem in uživate veselje Božjega kraljestva. Moč oznanila je odvisna od nalezljivosti veselja, ki ga doživljajo učenci. Jezus pokaže resnični razlog za to veselje: vaša imena so zapisana v nebesih, deležni boste Božje skrivnosti, sodelujete pri njegovi ljubezni do ljudi. Ta si ne da miru, dokler vsem in vsakemu posebej ne omogoči, da bi zajemal iz njegove moči.

 Pripravil: pater Viljem Lovše


Avdio posnetek: