Papež posvetil 14 duhovnikov

VATIKAN (nedelja, 20. junij 2010, RV) – Sveti oče je dopoldne v baziliki sv. Petra 14 diakonov posvetil v duhovnike. Dejal je, da se Bogu danes vsa rimska škofija zahvaljuje zanje in z zaupanjem gleda v prihodnost, ko pričakuje bogate sadove svetosti in dobrega od njihove duhovniške službe. Sveti oče je svojo pridigo razvil ob današnjem odlomku iz evangelije, v katerem evangelist Luka poroča o Petrovi izpovedi, da je Jezus božji Maziljenec. Ta izpoved vere se bistveno razlikuje od mnenja ljudi, kdo da je Jezus Kristus. Petrova izpoved, da je Jezus božji Maziljenec, je bila sad molitve, saj jo je Peter izpovedal potem, ko so bili učenci z Jezusom na vrtu, kjer je vpričo njih molil, kot poroča Luka na začetku odlomka. Učenci so Jezusa videli in opazovali, kako je molil k Očetu, kako se je pogovarjal z Bogom. Tako so tudi naslutili, da se je Kristus pogovarjal z Očetom kot Sin. V Jezusovi molitvi so učenci prepoznali Jezusovo pravo bistvo, da je Božji Sin.

Papež je nadaljeval, da je Jezus takoj po Petrovi izpovedi učencem govorili o svojem trpljenju in vstajenju, in da je hoja za Kristusom v bistvu hoja za Križanim, je hoja na križ. Tukaj je Jezus učencem razlagal nezaslišano trditev, da je hoja za Kristusom odpoved svojemu jaz-u, človeški sebičnosti, ne da bi človek sebe izgubil, ampak da bi se tako našel. Hoja za Kristusom, v našem primeru duhovništvo, je dejal sveti oče, ni najti gotovost v življenju, ali doseči nekakšen družbeni položaj. Kdor v duhovništvu išče krepitev lastnega osebnega prestiža, je napak razumel bistvo in skrivnost duhovništva. Kdor namreč hoče prestiž, ugled, uspeh ali slavo tega sveta, bo vedno suženj sebe samega in javnega mnenja. Če želi, da ga bodo ljudje oboževali, se jim bo moral dobrikati, bo moral govoriti tisto, kar je ljudem všeč, se bo moral prilagajati prehodnim modam in mnenjem in se bo tako sam odpovedal resnici in bo obsojen, da bo moral juitri obsoditi tisto, kar je danes zagovarjal. Človek, ki je tako zastavil svoje življenje, duhovnik, ki bi tako živel, ne ljubi Boga in bližnjega, ampak le sebe samega. In takšen človek proti vsem pričakovanjem izgubi samega sebe, se pogubi. Duhovništvo pa je pogum, da reče »da« volji drugega, Božji resnici, v zavesti, da tako vsak dan raste, ko živi po Božji volji.

V nadaljevanju je Benedikt XVI. spregovoril o obhajanju evharistije. Ko Jezus vabi duhovnika in vsakega kristjana, da se odpove samemu sebi in da vzame svoj križ na svoje rame, hkrati spomni, da sta do sedaj navedeno globoko povezano z evharistijo. Vam je danes zaupana odrešenjska skrivnost Kristusove daritve, je dejal sveti oče. Jezus je daroval samega sebe na Križu in se popolnoma izročil Cerkvi. In ko je njegovo zrno padlo na les križa po Očetovi volji, je postalo zrel sad, pravi vir življenja za vse človeštvo. Po Božji zamisli je to Kristusovo darovanje za človeštvo prisotno v evharistiji zahvaljujoč tisti sacra potestas (sveti moči), ki vam jo kot duhovnikom podeli zakrament svetega reda. Kadar torej obhajate evharistijo, je dejal papež, v rokah držite nebeški Kruh, Božji Kruh, ki je Kristus, zmleto zrno, ki se pomnoži in postane kruh za življenje sveta. In ta stvarnost vas bo vedno napolnila z notranjim začudenjem, velikim veseljem in neizmerno hvaležnostjo. Ljubezen in dar Križanega Kristusa sta v vaših rokah, v vašem glasu in v vašem srcu, je zaključil sveti oče.