Smrt škofa Padoveseja pretresla Cerkev

TURČIJA – Smrt apostolskega vikarja Anatolije monsinjorja Luigija Padoveseja je pretresla Cerkev. Škofa Padoveseja, kapucina in predsednika Turške škofovske konference, je včeraj pozno popoldne na njegovem domu v turškem Iskenderunu ubil njegov šofer. Papežev tiskovni predstavnik pater Federico Lombardi pa je dogodek označil za strahotno dejanje. Kot je povedal za naš radio, po do sedaj zbranih in znanih podatkih ni šlo za umor iz političnih razlogov in ne zaradi verske nestrpnosti. Škofa Padoveseja je ubil njegov osebni šofer in uslužbenec na škofiji, po poreklu Kurd, po veri pa musliman, ki pa je v zadnjih dneh kazal vidne znake depresije in duševne zmedenosti. Kot je dejal Lombardi, je bil škof Padovese močna osebnost, pogumno je pričeval za življenje Cerkve v Turčiji in bil ves predan evangeliju. Pater Lombardi je v pogovoru še dejal, da je sveti oče škofa Padoveseja v nedeljo pričakoval na Cipru, kjer se papež te dni mudi na apostolskem potovanju. Papež Benedikt XVI. bi mu namreč kot predsedniku Turške škofovske konference takrat osebno izročil delovno gradivo Instrumentum laboris za prihodnje posebno zasedanje Škofovske sinode za Bližnji vzhod. Umor škofa Padoveseja je toliko bolj boleč, ker sveti oče vabi vse kristjane, naj več molijo in si še bolj prizadevajo za stanje Cerkva na Bližnjem vzhodu, kjer so krščanske skupnosti v manjšini in zato toliko bolj čutijo svojo krhkost, nemoč in revščino. Lahko rečemo, da nas Gospod s tem posebno bolečim znamenjem vabi, da v sebi gojimo več solidarnosti v molitvi, se bolj zanimamo za usodo teh skupnosti in se zamislimo s kakšno treznostjo, pravičnostjo in solidarnostjo te krščanske skupnosti lahko računajo s strani družb v katerih živijo, je dejal pater Lombardi. Smrt škofa Padoveseja je prav tako zaznamovala sedanje papeževo apostolsko potovanje na Ciper. Po eni strani, bomo vsi več molili, je dejal pater Lombardi, po drugi pa se moramo zavedati resnosti stanja in dejstva, da pričevanje za evangelij lahko stane življenje. K vsemu temu nas vabi sedanje romanje svetega očeta v osrčje Bližnjega vzhoda, ki je duhovno vsekakor zelo nabito, hkrati pa nam daje razumeti resnost vsega, kar je v igri.