Sklicevanja na papeža glede arbitražnega sporazuma neutemeljena

RIM (petek, 28. maj 2010, RV) – V Sloveniji je Izjava Komisije pravičnost in mir o prihodnjem referendumu glede potrditve ali zavrnitve arbitražnega sporazuma, vnesla vrsto tehtnih vidikov, ki jih volivci morajo upoštevati pri odločanju o tako pomembni zadevi, kot je dokončno urejanje državne meje z Republiko Hrvaško z mednarodno arbitražo.

Vladna koalicija, ki zagovarja potrditev arbitražnega sporazuma, se zateka tudi poulični propagandni taktiki, v stilu, glasujte za, ker se tudi papež strinja s predloženim arbitražnim sporazumom. Zato ne bo odveč, da natančno pogledamo, kaj je papež Benedikt XVI. dejansko rekel o tem vprašanju in v kakšnem miselnem okviru je treba njegovo misel razumeti.

Papež Benedikt XVI. je javno samo enkrat govoril o arbitražnem sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, in sicer v govoru diplomatskemu zboru, akreditiranem pri Svetem sedežu, letos. 11. januarja. Za to osrednje srečanje z diplomati z vsega sveta, ki so akreditirani pri Svetem sedežu, papež izbere vsako leto eno osrednjih tematik človeštva ali Katoliške cerkev. Letos je papež Benedikt XVI. izbral tematiko skrb za okolje kot dejavnik svetovnega miru. Ko je govoril o ohranjanju stvarstva in o izzivih, ki jih ta skrb vključuje v primeru velikih naravnih nesreč, je izrecno naglasil, da je pri tem potrebno upoštevati načelo mednarodne solidarnosti. Pri skrbi za ohranjanje stvarstva pa je poleg mednarodne solidarnosti prav tako potrebno gojiti slogo in trdnost držav. Kadar pa se med državami pojavijo razhajanja in sovražnosti, morajo države za obrambo miru, trdno vztrajati na poti tvornega in dejavnega dialoga. Na tem mestu je papež navedel tri primere delovanja za mir. Prvi je bil posredovanje Svetega sedeža med Argentino in Anglijo, leta 1982, nato mirno reševanje spora pred leti med Kolumbijo in Ekvadorjem in kot tretji, naš primer, ki ga je sveti oče dobesedno takole opisal: »Bolj blizu nam, sem vesel dogovora, sklenjenega med Hrvaško in Slovenijo, glede razsojanja o njunih morskih in kopenskih mejah.« V nadaljevanju je sveti oče prešel na druge podobne tematike.

V navedenem stavku je sveti oče izrazil zadovoljstvo, da sta se Hrvaška in Slovenija dogovorili, da naj o njunih morskih in kopenskih mejah odloča mednarodna arbitraža, torej ena od možnih oblik določanja mednarodnih meja. Če bi se Hrvaška in Slovenija dogovorili kako drugače, bi bil sveti oče prav tako zadovoljen, samo da bi prišlo do sporazuma po mirni poti vztrajnega, tvornega in dejavnega dialoga, ki bi upošteval načelo mednarodne solidarnosti, prav tako pa tudi načelo pravičnosti, kakor je to sveti oče podal v svojem govoru na Skupščini Združenih narodov v New Yorku, aprila 2008, in seveda v duhu družbenga nauka Cerkve.

Vsako drugačno potegovanje papeža za rokav je žaljivo za papeža, ker se mu pritika nekaj, česar ni povedal. Pristransko sklicevanje na svetega očeta pa je izjemno nevarno za prave interese Slovenije in slovenskega ljudstva, ker spretnim in veščim tujim politikom razgrinja šibke in miselno skromne postavke trenutnih slovenskih pogajalskih izhodišč.


Pripravil: p. Janez Sraka