Papež: V središče postaviti človekove pravice, odprtost za življenje in družino

VATIKAN (petek, 28. maj 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel v avdienco člane Papeškega sveta za pastoralo preseljencev in turistov, ki so danes v Vatikanu zaključili plenarno zasedanje. Sveti oče je v govoru dejal, da so temeljne človekove pravice lahko osrednja točka za soodgovornost narodnih in mednarodnih ustanov na področju človeške mobilnosti, ter pri tem izpostavil neposredno povezanost z odprtostjo za življenje, ki je središče pravega razvoja. Glavna tema zasedanja Papeškega sveta za pastoralo preseljencev se je namreč nanašala na pastoralno delo na področju človeške mobilnosti v povezavi s soodgovornostjo držav in mednarodnih organov.

Sveti oče je izpostavil, da je pomembno, da države spodbujajo politiko, ki je naklonjena družini kot osrednjemu in nedotakljivemu elementu družbe. Očitno je namreč, da odprtost za življenje in pravice družine morajo biti podkrepljeni v različnih družbenih kontekstih, kajti v globalizirani družbi morata skupno dobro in prizadevanje zanj privzeti razsežnosti celotne človeške družine, je dejal papež. Prihodnost naših družb, je nadaljeval, sloni na srečevanju med narodi, na dialogu med kulturami, ki poteka v spoštovanju njihovih identitet in legitimnih razlik. In tukaj je po papeževih besedah vloga družine temeljnega pomena. Zato Cerkev z oznanjevanjem Kristusovega evangelija na vseh življenjskih področjih nadaljuje s prizadevanjem v prid ne le posameznega migranta, ampak tudi njegove družine, ki je kraj in vira kulture življenja ter vezivo vrednot, je poudaril papež.

Spregovoril je še o pomenu oblikovanja enotnega sistema predpisov, ki upoštevajo pravice in dolžnosti tujca, pri čemer je na prvem mestu dostojanstvo osebe, ustvarjene po Božji podobi. Papež je spomnil, da vsaki osebi pripadajo pravice in dolžnosti, ker izzvirajo iz iste človeške narave, po kateri je vsakemu človeku dana inteligenca in svobodna volja. Zato so pravice in dolžnosti tudi univerzalne, nedotakljive in neodtuljive. Zato je odgovornost držav in mednarodnih organizmov povezana predvsem z njihovim zavzemanjem za razreševanje vprašanj, ki se nanašajo na celotno družino narodov, in za usklajevanje med vladami in mednarodnimi organi. Kot primer je papež navedel problematiko vstopa tujca v državo ali njegovo prisilno zapustitev ter splošen dostop do naravnih, kulturnih, umetnostnih, znanstvenih in tehničnih dobrin.

Papež je tudi povedal, da narodne in mednarodne ureditve, ki podpirajo skupno dobro in spoštovanje osebe, prav tako spodbujajo upanje in prizadevanje za dosego svetovnega družbenega reda, ki temelji na miru, bratstvu in sodelovanju vseh.