22. dan šmarnic:
"Meč bo presunil tvojo dušo"

RIM (sobota, 22. maj 2010, RV) – V kapiteljski dvorani katedrale v Madridu je snemanje s križa vgrajeno v večjo kompozicijo. Čez celo levo steno kapiteljske dvorane se razpenja velik črn križ in zgoraj, prav na stičišču, kjer se srečata navpičnica in vodoravnica, je nakazan oltar, ki postane prizorišče za Gospodovo darovanje v templju. Križ, ki je najodličnejši simbol srečanja je torej podlaga za prvo srečanje Božjega Sina z njegovim ljudstvom. Spodaj, na zemlji pod križem pa je upodobljena Božja Mati, ki naslanja obraz na Kristusovo prebodeno stran in Sinovo telo privija k sebi, v podobni drži kot porodnica. Telo Jezusa, ki ga je Marija darovala v templju, ko je bil še otrok, je bilo sedaj konkretno darovano na križu in to isto telo so po smrti vrnili Materi. Zgoraj Mati daruje svojega Sina v Božje in človeške roke, spodaj pa ga spet prejme ob snemanju s križa. V prizoru darovanja v templju, se Jezus kot majhen deček, vendar že v duhovniških oblačilih, izroča v Simeonove roke, da bi pokazal svojo pokorščino Očetovi volji. Očetova volja pa je, da bi ljudje spoznali, kako jih Bog ljubi. Zato Kristusova izročitev Očetu sovpada z izročitvijo v roke grešnega človeštva. Prav tedaj, ko smo se v svojem sovraštvu brez razloga spravili nad krotkega Kristusa in prelili njegovo kri, nam je On kot veliki duhovnik iz svetišča svojega telesa prinesel večno odkupljenje (prim. Heb 9,12).

Prizor prikazuje mrtvega Kristusa, ki pa je v resnici speči Kristus. V naročju Device je Kristus tolikokrat spal v otroškem snu, zdaj pa počiva v spancu smrti. Presunljiva je podoba Matere, ki ne joka, ampak počiva. Gre za skrivnost Materinega počitka in Sinovega počitka, potem ko je vse dopolnjeno. Rdeči plašč Božjega materinstva zdaj ogrinja Kristusovo svetlo, čeprav mrtvo telo.

Marijino darovanje je končano. Marija je dala telo Božjemu Sinu, da bi se človeštvo moglo dotakniti Očetove ljubezni. Kristusovo učlovečenje je moralo pripeljati do trpljenja, tako da se je lahko uresničila skrivnost odrešenja. Med uro oznanjenja in uro Golgote je tako skrivnostna skladnost. Maternica in križ sta poistovetena kot dve skrajni točki človeške nemoči. Materino naročje zdaj še enkrat sprejme Sina, preden bo položen v naročje zemlje.

Ozadje celotne kompozicije je, kot rečeno, velik črn križ, ki pa ga lahko glede na ukrivljenost vodoravnega kraka razumemo tudi kot meč. "Meč bo presunil tvojo dušo" – ta beseda in ta podoba povezuje gornji prizor darovanja v templju s spodnjim prizorom snemanja s križa in daje celotni steni še globljo darovanjsko razsežnost.

Prisluhnimo še Origenovi razlagi tega meča, ki prebada Marijino dušo:

"Ti boš ranjena s puščico negotovosti in tvoje misli te bodo trgale v vseh smislih; Njega, za katerega si slišala, da ga imenujejo Božji Sin, in za katerega si vedela, da se je rodil brez poseganja moža, boš ti videla križanega, na tem, da umre, podvržen mukam, ki si jih bodo izmislili ljudje, in na koncu prosečega in tožečega: Oče, če je mogoče, daj, da gre ta kelih mimo mene. Meč bo presunil tvojo dušo".


Pripravila: s. Nataša Govekar