Poslanica papeža Benedikta XVI. za 44. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja
(16. maj 2010)
»Duhovnik in pastorala v digitalnem svetu: novi mediji v službi Besede« Dragi
bratje in sestre,
tema naslednjega svetovnega dneva sredstev družbenega obveščanja
– Duhovnik in pastorala v digitalnem svetu: novi mediji v službi Besede – se
zelo dobro vključuje v leto duhovnikov in postavlja v ospredje razmišljanje o pastoralnem
področju, na katerem se duhovniku ponujajo nove možnosti izvajanja njegove službe
Besedi in Besede. Moderna sredstva družbenega obveščanja so že dlje časa del običajnega
orodja, s katerim se cerkvene skupnosti izražajo, stopajo v stik s svojim ozemljem
in pogosto vzpostavljajo oblike daljnosežnega dialoga. Zaradi njihove novejše in vseobsegajoče
razširjenosti ter velikega vpliva pa je njihova uporaba pri opravljanju duhovniške
službe vedno bolj pomembna in koristna.
Poglavitna naloga duhovnika je oznanjati
Kristusa, Božjo Besedo, ki je postala človek, in posredovati Božjo milost, prinašalko
odrešenja prek zakramentov. Cerkev, ki jo je poklicala Beseda, je znamenje in orodje
edinosti s človekom, ki jo uresničuje Bog in jo je vsak duhovnik poklican graditi
v Njem in z Njim. Od tod izvira najvišje dostojanstvo in lepota duhovniškega poslanstva,
v katerem se na prednostni način udejanja to, kar zatrjuje apostol Pavel: »Saj
pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen … In res: Kdor koli bo klical
Gospodovo ime, bo rešen. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako
naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?
In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani?« (Rim 10,11.13–15).
Za ustrezne
odgovore na ta vprašanja znotraj velikih kulturnih sprememb, ki so še zlasti opazne
med mladimi, so poti, ki so jih odprle tehnološke pridobitve, postale nepogrešljivo
orodje. Digitalni svet s tem, ko daje na razpolago sredstva, ki omogočajo skoraj neomejeno
zmogljivost izražanja, odpira pomembne perspektive in možnosti za uresničenje Pavlove
spodbude: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« (1 Kor 9,16). Z njihovo
razširjenostjo se odgovornost oznanjevanja ne samo povečuje, ampak postaja tudi bolj
neizogibna ter zahteva bolj motivirano in učinkovito prizadevanje. Duhovnik se je
v zvezi s tem znašel na začetku 'nove zgodbe', kajti kolikor bolj bodo moderne tehnologije
ustvarjale vedno bolj intenzivne odnose in bo digitalni svet širil svoje meje, toliko
bolj bo poklican k pastoralnemu ukvarjanju z njim, tako da bo pomnožil svoje delo,
da bi medije uporabil za službo Besedi.
Multimedialnost in raznolika 'tipkovnica
funkcij' digitalne komunikacije lahko predstavljata nevarnost take uporabe, ki
bi jo vodilo izključno gola potreba po prisotnosti in zgrešena predstava, da je web
samo prostor, ki ga je treba zasesti. Od duhovnikov se zahteva sposobnost prisotnosti
v digitalnem svetu ob nenehni zvestobi evangeljskemu sporočilu, da bi opravljali svojo
vlogo animatorjev skupnosti, ki se sedaj vedno pogosteje izražajo po številnih 'glasovih',
ki prihajajo iz digitalnega sveta, in oznanjati evangelij, pri čemer poleg tradicionalnih
orodij uporabljajo tudi novo generacijo avdiovizualnih sredstev (foto, video, animacije,
blog, spletne strani), ki predstavljajo veliko priložnost za dialog in koristno sredstvo
za evangelizacijo in katehezo.
Prek modernih komunikacijskih sredstev bo duhovnik
lahko spoznal življenje Cerkve in pomagal ljudem današnjega časa odkriti Kristusovo
obličje. Pri tem bo primerno in izvedeno uporabo teh orodij, ki si jo bo pridobil
v obdobju vzgoje, združeval s trdno teološko pripravljenostjo in izrazito duhovniško
duhovnostjo, ki se napaja ob nenehnem pogovoru z Gospodom. V stiku z digitalnim svetom
mora duhovnik bolj kot izvedeno roko medijskega delavca pokazati svoje srce posvečenega
človeka, da bi vdihnil dušo ne samo svojemu pastoralnemu delovanju, ampak tudi neprekinjenemu
komunikacijskemu toku 'spleta'.
Tudi v digitalnem svetu se mora pokazati,
da ljubeča Božja pozornost v Kristusu do nas ni samo stvar preteklosti niti učene
teorije, ampak konkretna in aktualna resničnost. Pastorala v digitalnem svetu mora
ljudem našega časa in sodobnemu izgubljenemu človeštvu pokazati, da je »Bog blizu;
da si v Kristusu vsi vzajemno pripadamo« (Benedikt XVI., Govor Rimski kuriji
ob izmenjavi božičnih voščil, L'Osservatore Romano, 21.–22. december 2009, str.
6). Kdo lahko bolje od duhovnika prek svojih pristojnosti na področju novih digitalnih
medijev razvija in uresničuje pastoralo, ki bo oživila in aktualizirala Boga v današnji
resničnosti ter predstavila versko modrost preteklosti kot bogastvo, kjer lahko zajemamo
za dostojanstveno življenje danes in ustrezno izgradnjo prihodnosti? Naloga vsakega
posvečenega delavca v medijih je pripraviti pot za nova srečanja, pri čemer naj se
vedno zagotavlja kakovost človeškega stika ter pozornost do ljudi in njihovih resničnih
duhovnih potreb; ponuditi ljudem našega 'digitalnega' časa potrebna znamenja,
da bodo prepoznali Boga; nuditi možnost vzgoje za pričakovanje in upanje ter dostopa
do Božje besede, ki odrešuje in spodbuja celostni človeški razvoj. Ta bo lahko odplula
na globoko med številna razpotja, ki jih je ustvaril gost splet avtocest cyber-prostora
in utrdila Božjo pravico do bivanja v slehernem obdobju, da bi prek novih oblik komunikacij
On lahko napredoval po mestnih ulicah in se ustavil na pragu domov in src, kjer bi
lahko znova rekel: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in
odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20).
V
lanski poslanici sem spodbudil voditelje komunikacijskih procesov, naj spodbujajo
kulturo spoštovanja do dostojanstva in vrednosti človeške osebe. To je ena izmed poti,
po katerih je Cerkev poklicana izvajati diakonijo kulture na sodobni digitalni
celini. Z evangelijem v roki in v srcu je potrebno poudariti, da je potrebno še
naprej pripravljati poti, ki vodijo do Božje besede, ne da bi pri tem zanemarili posebno
pozornost do tistih, ki iščejo, ampak jo obujati kot prvi korak evangelizacije. Pastorala
digitalnega sveta je poklicana upoštevati tudi vse, ki ne verujejo, so nezaupljivi
in imajo v srcu željo po absolutnem in trajnih resnicah, saj novi mediji omogočajo
navezovanje stikov z verniki vseh verstev, z neverujočimi in ljudmi drugih kultur.
Kakor si je prerok Izaija predstavljal hišo molitve za vsa ljudstva (prim. Iz 56,7),
ali bi bilo morda mogoče razmišljati o tem, da bi splet nudil prostor – kakor je bilo
dvorišče poganov v jeruzalemskem templju – tudi tistim, za katere je Bog še vedno
neznanec?
Razvoj novih tehnologij in v splošnem ves digitalni svet predstavljata
veliko bogastvo za vse človeštvo skupaj in za posameznega človeka ter spodbudo za
soočanje in dialog. Prav tako pa se kažeta tudi kot možnost za vernike. Nobena pot
namreč ne more biti zaprta tistemu, ki si v imenu vstalega Kristusa prizadeva za vedno
večjo bližino človeku. Novi mediji zato predvsem duhovnikom nudijo vedno nove in pastoralno
neomejene možnosti, ki jih spodbujajo k vrednotenju vesoljne razsežnosti Cerkve, za
širšo in bolj konkretno komunikacijo; pričevanju v današnjem svetu za vedno novo življenje,
ki se rojeva iz poslušanja Jezusovega evangelija, večnega Sina, ki je prišel med nas,
da nas reši. Ne smemo pozabiti, da plodovitost duhovniške službe izvira predvsem iz
Kristusa, s katerim se srečujemo in ga poslušamo v molitvi, oznanjamo s pridiganjem
in življenjskim pričevanjem, spoznavamo, ljubimo in slavimo v zakramentih, zlasti
svete evharistije in sprave. Vam, dragi duhovniki, ponavljam povabilo, da bi modro
doumeli edinstvene priložnosti, ki jih nudi moderna komunikacija. Gospod naj vas napravi
za zavzete oznanjevalce vesele vesti tudi na novi agorà, ki jo sestavljajo
komunikacijska sredstva. S temi željami kličem na vas varstvo Božje Matere in svetega
arškega župnika in z veseljem vsakemu izmed vas podeljujem apostolski blagoslov.
Vatikan,
24. januar 2010, praznik sv. Frančiščka Saleškega