Papež duhovnike in Bogu posvečene osebe pozval, naj bodo skrbni drug do drugega

FATIMA (četrtek, 13. maj 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je sinoči okrog 19. ure po našem času v cerkvi svete Trojice v Fatimi na Portugalskem, ki je vrhunec njegovega 15. apostolskega potovanja izven Italije, v navzočnosti duhovnikov, redovnikov, diakonov in semeniščnikov vodil večernice, v homiliji pa je posvečene osebe pozval, naj privzamejo trdno držo brata, ki pomaga svojemu sobratu obdržati se na nogah. Posebno pozornost posvetite pojavom posebnega pešanja duhovniških idealov in pojavom posvečanja dejavnostim, ki niso popolnoma v skladu s tistim, kar je lastno duhovniku Jezusa Kristusa. Čas je torej, da z bratsko gorečnostjo privzamemo trdno držo brata, ki pomaga svojemu lastnemu bratu, da se obdrži na nogah, je poudaril sveti oče in Bogu posvečene osebe pozval, naj bodo skrbni drug do drugega. Zvestoba lastni poklicanosti, je nadaljeval Benedikt XVI., zahteva pogum in zaupanje, toda Gospod želi tudi, da združite svoje moči: bodite skrbi drug do drugega ter se med seboj bratsko podpirajte.

Primarna skrb posvečene osebe je zvestoba in vdanost lastni poklicanosti

Papež, ki je duhovnike posvetil materinskemu srcu Presvete Matere Božje, je v nadaljevanju še poudaril, da je primarna skrb slehernega kristjana, zlasti pa še posvečene osebe, zvestoba in vdanost lastni poklicanosti, zvestoba pa pomeni ljubezen. Zvestoba je ime za ljubezen, za dosledno, pravo in globoko ljubezen do Kristusa Duhovnika, je poudaril papež in izpostavil pomen pričevanja za Kristusa v današnjem času, ko mnogo ljudi življenju po smrti ne posveča nikakršne pozornosti. Mnogi naši bratje živijo tako, kot da onostranstvo ne bi obstajalo, ne da bi se ukvarjali s svojim lastnim večnim odrešenjem. Ljudje so poklicani, da se oprimejo Božje ljubezni, poslanstvo Cerkve pa je, da jim pri tem pomaga, je še dejal sveti oče, ki je pri večernicah sicer spregovoril še o pomenu molitve in študija, semeniščnike pa je pozval, naj se zavedajo velike odgovornosti, ki jo morajo prevzeti na svoje rame, temeljni predmet njihove ljubezni pa naj bo evharistija.

»Tvojemu brezmadežnemu srcu izročam radosti in upanja in tudi težave in trpljenje slehernega od teh tvojih sinov in hčera«

Sveti oče je pred večernicami molil v fatimski kapeli prikazanja, ko je v molitvi, ki jo je pripravil posebej za to priložnost, Marijinemu srcu izročil radosti in upanja, pa tudi težave in trpljenje vseh Božjih sinov in hčera. Tvojemu brezmadežnemu srcu izročam radosti in upanja in tudi težave in trpljenje slehernega od teh tvojih sinov in hčera, je dejal Benedikt XVI., ki je Fatimski Devici Mariji prinesel zlato rožo. Spomnil je tudi na žalostni atentat na papeža Janeza Pavla II., do katerega je prišlo 13. maja leta 1981, ter na hvaležnost poljskega papeža Fatimski Materi Božji in njeni nevidni roki, ki ga je obvarovala pred smrtjo. Krona na kipu Fatimske Marije vsebuje naboj, ki ga je proti Janezu Pavlu II. leta 1981 izstrelil Turek Ali Agca.

Papež portugalske vernike pozval k pričevanju: »Ne bojte se govoriti o Bogu!«

Po večernicah z duhovniki, redovniki, diakoni in semeniščniki se je rimski škof vrnil v kapelo prikazanja, kjer je blagoslovil bakle in vodil molitveno bdenje, na katerem se je pri molitvi rožnega venca zbralo več kot 200.000 vernikov. Papež je v krajšem nagovoru portugalske vernike pozval, naj se v današnjem času, ko se zdi, da vera na številnih območjih sveta počasi ugaša, ne bojijo govoriti o Bogu, pač pa naj svojo vero ponosno in pogumno izražajo ter zadnjo pričujejo. V našem času, ko na številnih območjih sveta obstaja nevarnost, da bo plan vere ugasnil, je naša primarna naloga Boga narediti navzočega v tem svetu ter ljudem odprti dostop do tega Boga. Ne do katerega koli boga, marveč do tistega Boga, ki je govoril o Sinaju, do tistega Boga, čigar obličje prepoznamo v ljubezni, v Jezusu Kristusu križanemu in vstalemu, je poudaril sveti oče, ki je nato vernike pozval k pogumnemu pričevanju za Boga. Ne bojte se govoriti o Bogu in brez sramu izražati znamenja vere, da bo v očeh vaših sodobnikov zasvetila Kristusova luč, je pozval Benedikt XVI. Spomnil je tudi na tri pastirčke, ki se jim je leta 1917 v Fatimi prikazala Marija, rekoč da so se ti otroci pustili pritegniti notranji sili, ki jih prevzela, ko so zagledali Božjo Mater. Tukaj, kjer smo bili tolikokrat povabljeni k molitvi rožnega venca, se pustimo osvojiti Kristusovim skrivnostim in skrivnostim Marijinega rožnega venca. Molitev rožnega venca nas vabi, naj svoj pogled in svoje srce pričvrstimo v Jezusu, kot je to storila njegova Mati, neprekosljivi vzor v kontemplaciji Sina, je dejal papež in ob koncu govora vsem vernikom zagotovil, da njihove skrbi, pričakovanja in trpljenje nosi v svojem srcu. V sebi nosim skrbi in pričakovanja tega našega časa ter trpljenja ranjenega človeštva in težave sveta. Polagam jih pod noge Fatimske Marije, je še dodal sveti oče.