Papež kot romar Fatimske Marije prispel na Portugalsko

LIZBONA (torek, 11. maj 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes okoli 12. ure po našem času prispel v portugalsko prestolnico Lizbona, kjer je začel svoje 15. apostolsko potovanje izven Italije in prvo na Portugalsko. Svetega očeta, ki se v tej državi mudi kot tretji papež, so na letališči sprejeli predstavniki političnih in cerkvenih oblasti, med njimi tudi portugalski predsednik Anibal Cavaco Silva in lizbonski patriarh kardinal Jose da Cruz Policarpo, poglavar Rimskokatoliške cerkve pa je v svojem prvem govoru na portugalskih tleh poudaril, da je v deželo prišel kot romar Fatimske Marije ter da je Katoliška cerkev pripravljena na sodelovanje z vsemi, ki vere ne odrinjajo na rob. Hkrati je sveti obsodil trke med verskim in laičnim sistemom.

Prihajam kot romar Fatimske Marije, da bi brate in sestre potrdil v veri, je dejal papež, ki se na Portugalskem mudi ob 10. obletnici beatifikacije Jacinte in Frančiška ter peti obletnici smrti sestre Lucije, pastirčkov, ki se jim je leta 1917 v Fatimi prikazala Marija. Prav temu dogodku je sveti oče v svojem nagovoru na letališču v Lizboni posvetil največ pozornosti, rekoč da se je pred 93. leti nad Porugalsko odprlo nebo kot okno upanja, ki ga Bog odpira takrat, ko mu človek zapira vrata, da bi tako obnovil vezi bratske solidarnosti znotraj človeške družine, ki slonijo na priznavanju enega in edinega Očeta. Gre za ljubeznivi Božji načrt, ki ni odvisen ne od papeža ne od katerega koli drugega predstavnika cerkvenih oblasti, je poudaril papež. Ni bila Cerkev tista, ki je uveljavila Fatimo, je nadaljeval, pač pa je bila Fatima tista, ki je uveljavila Cerkev. Devica Marija je prišla z nebes, da bi nas spomnila na evangeljske resnice, ki za človeštvo, ravnodušno do ljubezni in brez upanja v odrešenje, pomenijo izvir upanja.

V nadaljevanju je Benedikt XVI. izpostavil pripravljenost Cerkve na sodelovanje z vsemi, ki spoštujejo vero. Cerkev je odprta za sodelovanje z vsemi, ki bistvenih prepričanj o pomenu življenja ne odrinjajo na rob ali ne krčijo na zasebno področje. Ne gre za etični trk med laičnim in verskim sistemom, temveč za vprašanje o smislu, ki se nanaša na osebno svobodo, je dejal papež in spomnil na raznolikost obstoječih sistemov vrednot in etičnih meril. Življenje v raznolikosti sistemov vrednot in etike po njegovih besedah zahteva potovanje v središče človekovega lastnega Jaza in v jedro krščanstva, saj lahko vernik le tako poveča kakovost svojega pričevanja vse do svetosti ter najde pot, ki vodi k radikalnosti mučeništva.

 Cerkev ne trpi zaradi preganjanja sovražnikov, temveč najbolj zaradi grehov znotraj nje same

 Sveti oče je med pogovorom z novinarji med letom na Portugalsko poudaril, da Cerkev ne trpi zaradi preganjanja sovražnikov, temveč najbolj zaradi grehov znotraj nje same. Trpljenje Katoliške cerkve zaradi spolnih zlorab otrok, ki so jih zagrešili duhovniki, pa je po njegovem tretji del fatimske skrivnosti, ki je bila zaupana sestri Luciji med Marijinimi prikazovanji. Napadi na papeža in Cerkev ne prihajajo le od zunaj, pač pa trpljenje Cerkve izvira iz njene notranjosti, zaradi greha, ki obstaja v Cerkvi. To vemo od vselej, toda danes se ta resnica kaže v resnično zastrahujoči obliki: da namreč največje preganjanja Cerkve ne prihaja od zunanjih sovražnikov, marveč izvira iz njenega greha, ter da se Cerkev resnično mora ponovno naučiti kesanja in pokore, mora se očistiti ter se naučiti tako odpuščanja kot tudi potrebe po pravičnosti, je poudaril sveti oče in dodal, da odpuščanje ni spnaučiti potr Ob tem je dejal, da odpuščanje ni nadomestilo za pravičnost. Sicer je poglavar Rimskokatoliške cerkve z novinarji govoril še o odnosu med sekularizmom in vero, o globalni gospodarski in finančni krizi ter o njenih vplivih na Evropo, o pomenu svojega romanja na Portugalsko in o spolnih zlorabah, ki so jih zagrešili katoliški duhovniki. Med drugim je poudaril, da je Gospod Jezus Kristus močnejši od zla ter da je Božja Mati Marija za vernike vidno jamstvo Božje dobrote, ki ima v svetu vselej zadnjo besedo.

Papež si je ogledal samostan sv. Hieronima, se sestal s portugalskim predsednikom in daroval sveto mašo

 Sveti oče Benedikt XVI. je po uradnem sprejemu na letališču odšel v samostan svetega Hieronima, ki ga je v spomin na zgodovinsko potovanje Vasca da Game v Indijo dal zgraditi tedanji kralj Manuel I. Srečni. Tu so papeža sprejeli z državnimi in vojaškimi častmi, na ogledu samostana pa ga je spremljal lizbonski patriarh kardinal Jose Policarpo. Danes prostore samostana svetega Hieronima, ki se nahaja blizu belemskega trga in belemske palače, v kateri biva predsednik države, uporabljajo predvsem za protokalne zadeve, zlasti še za sprejeme državnih predsednikov, kraj pa je od leta 1983 vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine.

Iz samostana se je papež odpravil v predsedniško palačo, kjer se je sestal s predsednikom Anibalom Cavacom Silvo in njegovo družino. Preden se je odpravil na sedež apostolske nunciature, kjer je bo to noč tudi prespal, je Benedikt XVI. pozdravil osebje belemske palače, jim zagotovil svoje molitve in podelil svoj apostolski blagoslov. Med drugim jim je dejal, da lahko s svojim delom in skrbjo za skupno dobro prispevajo k ustvarjanju pravičnejše družbe in lepše prihodnosti.

 Osrednji dogodek papeževega prvega dne na Portugalskem je bila sveta maša na prostem v Lizboni, ki se je pričela ob 18. uri in 15 minut po krajevnem času in ki naj bi se je udeležilo vsaj 200.000 vernikov.

Papežev program za drugi dan obiska na Portugalskem pa najprej predvideva sveto mašo v kapeli apostolske nunciature v Lizboni, nato pa srečanje s predstavniki portugalske kulture in predsednikom portugalske vlade. Iz portugalske prestolnice bo Benedikt XVI. že jutri odpotoval v romarsko svetišče Fatima, kjer bo obiskal kapelo prikazanja, nato pa bo z duhovniki, redovniki, semeniščniki in diakoni v cerkvi Svete Trojice molil večernice. Po večernicah bo blagoslovil bakle, čemur bo v kapeli Marijinega prikazanja sledila še molitev rožnega venca.