2010-05-07 14:07:24

7. dan šmarnic:
In angel je šel od nje


RIM (petek, 7. maj 2010, RV) V rimski cerkvi svete Klare, ki jo uporabljajo francoski bogoslovci in duhovniki, je oznanjenje upodobljeno na precej nenavaden način.

Na tem prizoru je angel ravnokar odšel, vidimo le še frfotanje njegovih peruti. Marija pa ostane sama z zvitkom Božje Besede, ki gre čeznjo in jo vso prežema. Marija ostane sama, a ta samota je vse bolj prostor za navzočnost, za Besedo, ki ji je zaupala in ki zdaj prebiva v njenem naročju. Božja Mati objema to Besedo in nežno naslanja svoje obličje na zvitek. Marija je rojena iz Besede, ki jo posluša, oblikovana je od Besede, ki jo rojeva.

Za sprejemanje Besede je pomembno, da je človek preprosto sam in da sliši tišino svojega srca. Za vsakega kristjana je bistvenega pomena, da pride do razločevanja: kateri besedi, kateremu glasu bom zaupal svoje življenje? Kajti človek vedno sledi neki intuiciji, neki viziji, bodisi v dobrem, bodisi v slabem. Zato je samota in tišina nujna za kristjanovo izgrajevanje v veri.

Prizor angela, ki odhaja, prebuja zanimivo vprašanje, ki si ga zastavljajo tudi razlagalci evangelija: "Kam neki je šel ta angel, ko je šel od Marije?" Skupaj z italijanskim jezuitom Silvanom Faustijem lahko odgovorimo, da nadangel Gabrijel še naprej hodi po svetu in išče Božje prijatelje. Angel je odšel od Marije, da bi prišel tudi do vsakogar izmed nas, nam oznanil isto Besedo in pričakal naš odgovor. Vse dokler ne bo sleherni človek slišal, da bi bil Bog rad pri njem doma. Vsi smo namreč poklicani, da sprejmemo Božjo Besedo v svoje srce in pustimo, da se v njem udomači. Samo tako bo tudi naše življenje rodovitno, rodovitno v ljubezni.

Za konec še nekaj verzov iz mozarabskega božičnega bogoslužja:

Ne prosimo te, da ponoviš
svoje rojstvo v človeški naravi,
ampak da nas prežmeš s svojo nevidno božanskostjo,
kot si to na edinstven način storil z Marijo
in kot to zdaj duhovno delaš s Cerkvijo.
Daj, da bi te tudi naša vera spočela,
da bi te porodil um, ki ga ni načela propadljivost,
da bi te duša, vedno utrjena
z močjo Najvišjega, mogla sprejeti v goste.
Ne porajaj se iz nas, ampak se v nas razodeni,
bodi res za nas Emanuel, Bog z nami.
milostljivo ostani med nami, bojuj se za nas.
Samo tako bomo zmagali.


Pripravila: s. Nataša Govekar







All the contents on this site are copyrighted ©.