5. dan šmarnic:
Marija in zvitek Božje Besede

RIM (sreda, 5. maj 2010, RV) – Med največkrat upodobljenimi prizori v umetnosti patra Rupnika in njegovega ateljeja je gotovo prizor Angelovega oznanjenja Devici Mariji – kar 17 takih podob so že naredili in vsaka ima kakšen pomenljiv detajl.

Začnimo s prizorom oznanjenja, ki se nahaja v kapeli Odrešenikove Matere v Vatikanu. Tu je Marija prikazana v klečečem položaju in z zaprtimi očmi, v veliki zbranosti in notranji tišini. Ozadje celega njenega telesa pa je pergamentni zvitek, kot bi bila Marija pripeta na ta zvitek. Ta zvitek nam prikliče v spomin starodavno besedo, tisto, ki je bila v začetku pri Bogu. Kot zapiše evangelist Janez: "V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu". In po Mariji je ta Beseda postala meso.

Kako je prišlo do spočetja večne Besede v Marijinem telesu? Staro izročilo pravi, da je Marija spočela preko ušesa: tako zelo je poslušala Božjo Besedo, da se je ta v njej utelesila in tako začela prebivati med nami. Zato na mozaiku angel drži roko tik ob Marijinem ušesu, kot bi po njegovi roki Beseda vstopila v Marijino uho. V armenskem bogoslužju se na praznik oznanjenja bere: "Božja Beseda se je po Marijinem sluhu spustila v njeno naročje in si oblikovala telo iz Marijine krvi, tako da je pomešala to, kar ne more biti pomešano, božjo in človeško naravo."

Tudi na drugih mozaikih ima zvitek zelo bogat pomen. V kapeli na Apostolski nunciaturi v Parizu angel razvije zvitek tako, da se ta ustavi ravno v naročju sedeče Device. Marija ga sprejme z globoko zbranostjo in razpoložljivostjo, kar nakazujejo zaprte oči in odprte roke, s katerimi nežno objame Besedo, ki počiva v njenem naročju. Tudi Marijin plašč je odprt v znamenje sprejemanja. Marija je podoba človeka, ki pusti prostor Bogu. In ko človek spusti Boga k sebi, pride do čudežnega delovanja: Božji Sin, ki ga večno rojeva nebeški Oče, se po Marijinem "fiat" rodi tudi v času, obenem pa je ona, ki je ustvarjeno bitje, rojena za večno življenje. Devica Marija je hkrati Božja Mati, ki rojeva Sina v prostor in čas, in Očetova hči, ki je prerojena za življenje, ki ne umre.

Obiščimo za trenutek tudi mozaik v kapeli bogoslovnega semenišča v Reggio Emilia. Tukaj angel pristopi k Mariji, kot bi jo želel pokriti s tem zvitkom Božje Besede, skozi katerega vidimo presevati Marijino telo. Zelo dobro je vidna Marijina odprta roka, ki sprejema Božji načrt in se mu prepušča.

Ta ikonografska povezava med zvitkom Božje Besede in Marijinim telesom zelo nazorno pokaže prehod od Besede k Podobi, od poslušanja h gledanju. Zato bo odslej za poslušanje Božje Besede potrebne odpreti tudi oči, ne več le ušesa. Kot da zdaj samo Marijino telo postane zvitek, ki je tako prosojen, da se skozenj lahko vidi Boga. Kot da Gospod sije iz nje, kot pravi sirski oče Simeon Lončar:

»Gabrijel se je spustil z višin na krilih vetra
in s seboj prinesel pismo svojega Gospoda,
da bi prinesel pozdrav Mariji;
odprl ga je, prebral in ji razglasil:
Gospod je s teboj in bo sijal iz tebe«



Pripravila: s. Nataša Govekar