4. dan šmarnic:
Marija, Sedež modrosti

RIM (torek, 4. maj 2010, RV) – Božja Modrost je priljubljena tema v vzhodni krščanski duhovnosti: med drugim ji je posvečeno tudi največje svetišče – Hagia Sophia v Carigradu. Gre za eno temeljnih razsežnosti za razumevanje Boga, človeka in stvarstva. Božja Modrost namreč pripada Bogu, je njegova živa misel, je vizija njegovega ustvarjanja in sreča ustvarjanja. Modrost je bila prisotna ob stvarjenju sveta, zato ve, kakšno je stvarstvo, ko prihaja iz Stvarnikove roke, in ve, kakšna je njegova smer. V njej je shranjen spomin na smisel vseh stvari. Zato Vladimir Solovjov Božjo Modrost imenuje "angel varuh stvarstva".

Modrost se daje tistim, ki jo iščejo, kot pravi knjiga Pregovorov, in je prisotna v vsem stvarstvu. Še posebno pa se je Božja Modrost zgostila v učlovečeni Božji Besedi, v Kristusu. Zato ima Kristusova Mati Marija poseben privilegij glede Božje Modrosti – v lavretanskih litanijah je imenovana Sedež Modrosti. Modrost je nekaj živega, zato je tudi njen prestol lahko le živa oseba, Božja Mati Marija. Marija zato običajno ne sedi na nekem posebej izdelanem prestolu, ker je poudarek na tem, da je ona sama Prestol žive Božje Modrosti.

Poglejmo, kako so Sveto Marijo - Sedež Modrosti upodobili v kapeli študentskega doma Janeza Gnidovca v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Tu Marija, kot rečeno, nima posebnega sedeža, ker je ona sama Sedež Modrosti, sedi pa na prav posebni blazini ali preprogi, ki je stkana iz rožic in trav zelenega pašnika. S tem je poudarjen ta organski odnos med zemljo, človekom in Bogom. Modrost gleda vedno vse in vidi tiste nevidne nitke, ki vse povezujejo.

Marija v svoji modro-rdeči barvi razpira roke, kot bi nam hotela izročiti Jezusa, ki sedi na njenih kolenih. Jezus je upodobljen kot deček, vendar so poteze njegovega obličja zrele. Zlata avreola z rdečim križem jasno poudarja njegov večni Božji izvor in obenem naznanja njegovo ponižanje do smrti na križu. Čez belo duhovniško oblačilo nosi zlato štolo. V roki drži knjigo Božje Besede, kar nas spomni, da je on sam utelešena Beseda, z drugo roko pa nas blagoslavlja.

Še nekaj posebnega opazimo na tem mozaiku. Marija je upodobljena v obliki lire. Stari očetje so prav v liri videli najbolj primerno podobo Modrosti. Strune tega glasbila izražajo ubranost in skladnost. Vsaka struna posebej je povsem jasna in čista in se skupaj z drugimi zliva v harmoničen zvok. Na tak način tudi Božja Modrost hrani organsko celoto vsega, kar biva. Modrost je tista rdeča nit, ki povezuje vsak delček s celoto vsega.

Efrem Sirski v božičnem spevu pravi: "Blagoslovljen bodi, Otrok, ki si iz svoje matere napravil liro za svoje pesmi." Stara armenska hvalnica pa takole zapoje o Mariji: "Sveta Božja Porodnica, sedež nebeške luči življenja, ki ne more biti zaobjeta v noben prostor, ti, ki si rodila Sonce pravičnosti in si nam, ki smo sedeli v temi smrtne sence, prinesla svetlobo dneva: vsi te vedno poveličujemo."


Pripravila: s. Nataša Govekar