Sveti oče sprejel novega makedonskega veleposlanika

VATIKAN (četrtek, 22. april 2010, RV)) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel poverilna pisma novega makedonskega veleposlanika pri Svetem sedežu Gioka Gjorgjevskega, ki mu je izrazil svojo podporo pri prizadevanju Republike Makedonije za vstop v Evropsko unijo. Srčno si želim, da bi se težnje in napori vaše države za vstop v Evropsko unijo uspešno zaključili, je poudaril sveti oče in dodal, da se ta proces mora odvijati v luči sprejemanja pravic in dolžnosti ter medsebojnega spoštovanja tradicionalnih vrednot posameznih narodov. Rimski škof je med drugim izrazil upanje, da bo Makedonija tudi vpričo moralnega relativizma in pičlega zanimanja za versko življenje znala delovati razsodno in modro ter se odprla novim obzorjem pristne civilizacije in pravega humanizma. Zato je po papeževih besedah treba tako na osebnostni kot na skupnostni ravni ohranjati in spoštovati načela, kot so navezanost na družino, zaščita človeškega življenja ter spodbujanje verskih potreb ljudi, zlasti še mladih. Sveti oče je ob tem izpostavil dolgo in bogato krščansko tradicijo Makedonije ter dejal, da so človeške in krščanske vrednote v tej državi dobro vraščene. V nadaljevanju govora novemu makedonskemu veleposlaniku je papež izpostavil tudi prizadevanje Makedonije za dialog med različnimi verskimi in etničnimi skupinami, ki živijo v državi, ter dejal, da je povezanost pripadnikov različnih verskih in etničnih skupin v Makedoniji lahko zgled za druga območja na Balkanu. Mostovi, zgrajeni med različnimi pripadniki makedonske družbe so po papeževih besedah namreč ustvarili ozračje, v katerem ljudje eden drugega dojemajo kot brate in sestre, sinovi in hčere istega Boga in državljani iste države. Rimski škof v govoru ni zaobšel niti vprašanj, povezanih z zagotavljanjem miru, in dejal, da se verniki zavedajo, da mir ni zgolj sad načrtovanja in človeške dejavnosti, temveč je Božji dar ljudem dobre volje. Mir je povezan s pravičnostjo in odpuščanjem, ki sta njegova oporna stebra. Pravičnost zagotavlja polno spoštovanje pravic in dolžnosti, odpuščanje pa zdravi in na novo postavlja odnose med ljudmi, ki še vedno čutijo posledice spopadov med ideologijami v preteklosti, je dejal Benedikt XVI. in tako spomnil na totalitarno obdobje, ko ljudem niso bile priznane njihove temeljne človekove pravice. Makedonski narod pa je sedaj po papeževih besedah usmerjen k uravnoteženemu razvoju, ki mora temeljiti na potrpežljivosti, pripravljenosti na žrtvovanje in vztrajnem optimizmu. Trdni razvoj ne more mimo kulturnih, družbenih in duhovnih potreb naroda, pri čemer mora spoštovati različne tradicije in najplemenitejše značilnosti naroda, je še dejal poglavar Rimskokatoliške cerkve, ki je ocenil, da so diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Republiko Makedonijo dobri ter da so se v zadnjih letih poglobili.