Papež Maltežanom: Z Bogom lahko človek naredi vse, brez njega pa nič

MALTA (nedelja, 18. april 2010, RV) – Papež Benedikt XVI., ki se mudi na svojem 14. apostolskem potovanju na Malti, je danes ob 10. uri na največjem trgu te otoške države v mestu Floriana daroval slovesno sveto mašo, pri kateri je malteške vernike povabil, naj zaupajo Gospodu Bogu in sledijo njegovim naukom ter naj se ne pustijo zapeljati tistim, ki trdijo, da človek Boga ne potrebuje. Z Bogom lahko namreč človek naredi vse, brez njega pa nič. Po papeževih besedah ne gre verjeti tistim, ki trdijo, da človek ne potrebuje ne Boga ne Cerkve. Mnogi nas skušajo prepričati, naj svojo vero v Boga in njegovo Cerkev postavimo na rob ter naj sami izberemo vrednote in verovanja, po katerih živeti. Pravijo nam, da Boga in Cerkve ne potrebujemo, je opozoril rimski škof. Dragi moji bratje in sestre, je nadaljeval, toda če se bomo zaupali Gospodu in če bomo sledili njegovim naukom, bomo deležni bogatih sadov. Samo Bog namreč lahko človeka po papeževih besedah odvrne od zla, samo on ga lahko vodi skozi življenjske viharje in samo on ga lahko pripelje do varnega pristana. Prepričujejo nas, da lahko sodobno napredna tehnologija odgovori na sleherno našo željo in nas obvaruje nevarnosti, ki nam pretijo. Toda ni tako. V vsakem trenutku našega življenja smo namreč docela odvisni od Boga, v katerem živimo, se premikamo in smo. Samo on nas lahko obvaruje zla, samo on nas lahko vodi skozi življenjske viharje in samo on nas lahko pripelje v varen pristan, kot je to storil za svetega Pavla in njegove tovariše, je poudaril Benedikt XVI. Ključ človekove osebne sreče in njegove uresničitve je tako po njegovih besedah posameznikov odnos z Gospodom, ki vabi k zvezi ljubezni. Ob tem je sveti oče spomnil na Jezusovo vprašanje Petru »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?«, rekoč da je tu treba iskati temelj dušnega pastirstva. Ljubezen do Boga je tista, ki mora po papeževih besedah oblikovati sleherni vidik duhovnikovega pridiganja in poučevanja, obhajanja zakramentov in skrbi za Božje ljudstvo. Ljubezen do Boga je tista, ki nas spodbuja, naj ljubimo tiste, ki jih ljubi On, ter naj z veseljem sprejmemo odgovornost posredovanja njegove ljubezni tistim, ki jim služimo, je duhovnikom dejal Benedikt XVI.

Dar vere je treba ohranjati in ga deliti z drugimi

83-letni poglavar Rimskokatoliške cerkve, ki ga letos čakajo še štiri apostolska potovanja izven Italije, v homiliji ni zaobšel bogatih krščanskih korenin Malte, države, kjer katoličani predstavljajo 95 odstotkov prebivalstva. Maltežane je spodbudil, naj ohranjajo in varujejo vero, ki jim jo je posredoval njihov oče, apostol Pavel, ter naj jo prenašajo na mlade rodove. Dar vere je po papeževih besedah treba deliti z drugimi in ga izražati. Tisto, kar prejmete, skrbno cenite, in to, kar vrednega posedujete, morate znati deliti z drugimi, je dejal rimski škof. Ob koncu je še spomnil na leto duhovništva, ki ga Katoliška cerkev obeležuje do 11. junija. Malteške duhovnike je pozval, naj sledijo zgledu svetega Dun Gorga, njegovi ponižnosti, dobroti, blagosti, predanosti molitvi, velikodušnosti in njegovemu gorečemu oznanjevanju evangeljske resnice. Papež je homilijo sklenil z mislijo, da je poslanstvo, h kateremu so bili poklicani duhovniki, služenje veselju, veselju Boga, ki si želi prodreti v svet.
 
"Priporočajte se Mariji, kraljici družine."

Papež je po sveti maši še skupaj z verniki molil opoldansko molitev Raduj se, Kraljica Nebeška, v krajšem nagovoru po tej molitvi pa je Maltežane pozval, naj molijo predvsem k Mariji, kraljici družine. Sveti oče je izpostavil pobožnost malteškega naroda in njegovo posebno čaščenje Matere Božje ter izrazil zadovoljstvo, da sme skupaj z njim moliti pred podobo Naše Gospe iz Ta Pinuja. Prosim vas, da se priporočate predvsem Mariji, kraljici družine, je še dejal papež, ki je po opoldanski molitvi na sedežu apostolske nunciature v mestu Rabat kosil z malteškimi škofi in svojim spremstvom.

Papež mladim Maltežanom: Ne bojte se postati zaupni Jezusovi prijatelji

Sveti oče se je popoldne ob 17. uri v pristanišču malteške prestolnice Valletta srečal še z mladimi, ki jih je spodbudil, naj se ne bojijo postati zaupni Jezusovi prijatelji ter naj njegovo sporočilo ljubezni izražajo do vseh ljudi. K temu so namreč poklicani vsi kristjani. Zato moramo pomagati revežu, šibkemu, izključenemu. Posebej moramo skrbeti za tiste, ki so v težavah ter ki trpijo zaradi potrtosti ali tesnobe. Skrbeti moramo za prizadete in storiti vse, kar lahko, da bi zaščitili njihovo dostojanstvo in kakovost življenja. Pozornost moramo posvetiti potrebam migrantov in tistih, ki v naših domovinah iščejo zatočišče. Roko prijateljstva moramo ponuditi verujočim in neverujočim, je pozval rimski škof. Bog po njegovih besedah ne zavrača nikogar, in Cerkev ne zavrača nikogar. Ne bojte se, je nadaljeval papež. Vam, ki si želite slediti Kristusu kot poročeni pari, starši, duhovniki, redovniki in verniki laiki, kot prinašalci evangeljskega sporočila v svet, pravim: ne bojte se! Sveti oče je priznal, da je oznanjevanje evangelij v današnjem svetu težka naloga, in mlade opozoril, da bodo pri tem početju zagotovo naleteli na nasprotovanja. Današnja kultura tako kot vsaka promovira ideje in vrednote, ki so včasih v nasprotju s tistimi, po katerih je živel Gospod Jezus Kristus. Pogosto se predstavljajo z veliko prepričevalno močjo, okrepljeno z množičnimi mediji in druženimi pritiski skupin, ki so sovražne krščanski veri, je opozoril sveti oče. Toda ne bojte se, je mlade še enkrat pozval papež in jim zagotovil, da jih Bog ljubi tako globoko in močno, da si tega ne morejo niti predstavljati. In zato, ker nas ljubi tako močno, nas želi očistiti naših napak ter okrepiti naše vrline, tako da bomo lahko življenje živeli v polnosti. Spodbuja nas, naj se spremenimo in postanemo popolnejši, je dejal papež. Mladi Maltežani so po njegovih besedah lahko ponosni na svojo bogato krščansko dediščino in na vrednote, ki jih živi njihova domovina. Tu je sveti oče posebej izpostavil zaščito še nerojenih otrok na Malti, nasprotovanje te države splavu in razvezam zakonskih zvez ter zaščito družine, kot tudi skrb države za ostarele osebe in bolnike. Drugi narodi se lahko zgledujejo po vas, je dejal Benedikt XVI. in še opozoril, da v Evropi evangeljske vrednote žal ponovno postajajo neka protikultura.

Srečanje z mladimi je bil sklepni dogodek papeževega prvega obiska Malte, kjer se je sveti oče mudil ob 1950-letnici brodoloma apostola Pavla ob tej otoški državi. Sicer se je Benedikt XVI., ki se bo Vatikan vrnil okoli 21. ure, na Malti mudil kot drugi papež - leta 1990 in leta 2001 jo je namreč obiskal že njegov predhodnik Janez Pavel II. Svetega očeta so na obisk te države, ki ima nekaj več kot 440.000 prebivalcev, povabili malteški škofje in predsednik George Abela.