Nadškof Gianfranco Ravasi: Samo pristna religija človeku zastavi velika vprašanja o smislu življenja in smrti

RIM (ponedeljek, 19. april 2010, RV) – Samo pristna religija človeku zastavi velika vprašanja o smislu življenja in smrti, o žalosti in ljubezni, o nepoznanem in nadnaravnem, o biti in bivati, je dejal predsednik Papeškega sveta za kulturo nadškof Gianfranco Ravasi. Pod naslovom Religija, kultura in družba je nadškof Ravasi v petek predaval na Italijanski nacionalni akademiji Lincejev v Rimu, rekoč da gre za tri pojme, ki jih je med seboj težko postaviti v harmonijo. Sam je v razmislek ponudil trikotno povezanost pojmov, na horizontalno raven postavil kulturo in družbo, na vrh katerih je postavil religijo, ter dodal, da gre za odločilno in nujno oporno točko, ki pa je hkrati tudi provokativna, pri čemer se pod pojmom religija razume avtentična religija in ne njeni ponaredki kot sta na primer fundamentalizem in sinkretizem. Da bi pojasnil postavitev religije na vrh kulture in družbe je nadškof Ravasi izpostavil nekaj ključnih načel, najprej personalistično načelo. Dostojanstvo človekove osebe je postavljeno na horizontalno raven, na raven kulture in družbe, z ozirom na svobodo, pravice in dolžnosti. V verskem pojmovanju pa oseba vsebuje tudi vertikalno dimenzijo, zaznamovana je z nadnaravnostjo in nekim višji odtisom, lahko bi rekli s božansko podobo. Človek je torej otok z varovalnimi mejniki, ob katere pa udarjajo valovi oceana skrivnosti, neskončnosti in večnosti, je dejal nadškof Ravasi. Kot drugo načelo je izpostavil solidarnost, ki je povezana s človeškostjo, ki povezuje vse ljudi, in torej pomeni horizontalno povezanost. Na tej ravni se odpirajo pomembne teme, ki jih religija mora razglašati in o njih pričati. Pri tem je nadškof navedel primer kategorij pravičnost in ljubezen in njuni nasprotji krivičnost in sovraštvo ter v tej povezavi greh in krivda, ki sprejeti zgolj na horizontalni ravni za sabo puščata krvavo sled in opustošenje. Upoštevajoč vertikalno dimenzijo, pa pride do povezanosti s principi kot so vera, Bog, absolutno, onkraj, drugo. Nadškof Ravasi je med drugim spregovoril še o načelih resnica in utopija ter pojasnil, da naloga verstev ni le v poseganju v sedanji zgodovinski trenutek, ampak predvsem v zastavljanju zadnjih vprašanj in ponujanju odgovorov nanje. Kajti kdor se preveč posveča majhnim stvarem, postane nezmožen videti velike. Nasproti plehkosti, površinskosti, splošnosti, etični nesnagi in estetski grdoti avtentična religija človeku zastavlja velika vprašanja o smislu življenja in smrti, o žalosti in ljubezni, o nepoznanem in nadnaravnem, o biti in bivati.